Še zadnjič pred parlamentarnimi počitnicami so poslanke in poslanci premierju Robertu Golobu in ministrom zastavljali poslanska vprašanja. Ni šlo brez očitkov o nakupu stavbe na Litijski in prenosnih računalnikov, ki še vedno niso razdeljeni. “Doma skoraj delamo doktorsko disertacijo iz tega, kako razdeliti 13 tisoč računalnikov, ki še vedno stojijo v skladišču v Logatcu,” je poslanec stranke SDS Tomaž Lisec kritično opozoril premierja Roberta Goloba.
Poslanec Tomaž Lisec je premierja spomnil, da je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh v zvezi z nakupom prenosnikov “iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oziroma dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni“. “Ampak številke so znane. Velika večina računalnikov, ki so davkoplačevalce stali 6,5 milijona evrov, še vedno stoji v Logatcu in tudi za to skladišče državljani še vedno plačujejo najemnino,” je opozoril poslanec.
Od interpelacije Stojmenove Duh s strani SDS je po besedah Lisca na plano prišlo nekaj novih dejstev. Med drugim poročilo agencije za varstvo konkurence, osnutek poročila računskega sodišča in tudi poročilo digitalnega desetletja za leto 2024. “Same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo,” je izpostavil in premierja povprašal, če ministrica navkljub vsem novim dejstvom “ne samo na področju računalnikov, ampak tudi na področju nedelujoče pisarne ministrstva v Mariboru glede šikaniranja, mobinga in odhajanja zaposlenih s strani ministrstva” še vedno uživa podporo z njegove strani. Poslanec ga je povprašal za komentar poročila digitalnega desetletja za leto 2024, “kjer se je ministrica pohvalila z enim dosežkom, čeprav slednje sicer daje veliko klofuto temu našemu digitalnemu svetu”. Povprašal ga je, kdo je po njegovo kriv za fiasko nakupa 13 tisoč računalnikov in če lahko našteje tri konkretne uspešne projekte ministrovanja Stojmenove Duh.
Računalniki še vedno v skladiščih
Premier Robert Golob je v odgovoru na vprašanje izpostavil, da je Slovenija na področju digitalizacije ena bolj cenjenih članic EU in tudi držav članic Združenih narodov. “Slovenija se v zadnjem času na tem področju izrazito lahko pohvali z dvema projektoma.” Po njegovih besedah v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center skupaj s super računalnikom, ki ga bo sofinancirala Evropska komisija v višini 50 milijonov evrov. “To je eden od petih super računalnikov v Evropi,” je izpostavil in dodal, kako naj bi bila ministrica Stojmenova Duh tista, ki je k temu ogromno pripomogla. Kot je dejal, je Slovenija vodilna pri marsikaterem projektu na področju umetne inteligence v Evropski uniji in tudi v Združenih narodih.
“V Sloveniji se raje ukvarjamo s tem, koliko in kako hitro se delijo računalniki,” je zatrdil v zagovor ministrici, kot da ne bi bilo pomembno, kako nespametno se ravna z denarjem slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev. Nato je pričel pojasnjevati, da zakon, ki je bil potrjen v parlamentu, določa, da so računalniki namenjeni tistim iz ranljivih skupin. Seveda pri tem ni omenil, da je bil sicer sam zakon sprejet zato, ker ministrica ni bila sposobna poiskati ciljne skupine, kamor bi nakupljeni računalniki romali. Kot je dal vedeti, razpis in poziv javnega sklada za štipendiranje, trajata. “V tem ni ničesar slabega,” je poudaril in dodal, da je ključen cilj, da računalniki pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo. To, da garancija teče vse od nakupa, pa se mu, kot kaže, ne zdi pomembno!? Dal je vedeti, da se veseli interpelacije ministrice, da bo ta lahko spregovorila o viziji in razvoju digitalizacije v Sloveniji in tudi v svetu.
Lisec: Resna vprašanja terjajo resne odgovore
Lisec nad odgovorom ni bil niti najmanj zadovoljen. “Resna vprašanja terjajo resne odgovore,” je ob tem poudaril. “Kaj bi s poročilom agencije za varstvo konkurence, ki je naznanilo sume korupcije, verjamem tudi klientelizma … Zakaj bi verjeli poročilom računskega sodišča, ki govori o tem, kako je bilo pri tem nakupu 13 tisoč računalnikov delo opravljeno nesmotrno, negospodarno in netransparentno? Ampak ta vlada se itak na takšne pojme, kot je transparentno, gospodarno požvižga,” je bil kritičen in pojasnil, da je poročilo digitalnega desetletja alarmantno. “Le na enem področju dvig, vsepovsod drugod pa padec,” je izpostavil in vnovič povprašal za mnenje o ministričinem delu.
“Meni je res fascinantno, kako je 6,5 milijonov za računalnike, ki bodo na koncu vsi prišli v roke tistih, ki jih potrebujejo, postal glavni indikator smotrnosti porabe sredstev na ministrstvu za digitalizacijo,” je v odgovoru med drugim izpostavil Golob in izrazil negativno mnenje v zvezi s smotrnostjo digitalnih bonov. Zopet je ponovil, da bodo računalniki razdeljeni skladno z zakonom, in sicer tistim, ki so izključeni in najbolj ogroženi. “Če bomo za to potrebovali kakšen mesec več, nič za to,” je zopet ponovil brez konkretnih odgovorov na številna zastavljena vprašanja. “Osem konkretnih vprašanj, edini konkretni odgovor pa je bil, da minister še zaupa ministrici za digitalno preobrazbo,” je bil na povedano kritičen Lisec.
.@TomazLisec: Minilo je 6 mesecev, celotna Slovenija pa se ukvarja s tem, ali ste že razdelili 200, 300, 500 ali 1000 računalnikov. To je ta vaša digitalna preobrazba. pic.twitter.com/gxUa80x5IR
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 8, 2024
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je premierja opozoril na tveganja za javne finance, ki sta jih povzročila nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski in 13 tisoč računalnikov ter preoblikovanje oziroma prevara s preoblikovanjem zdravstvenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Spomnil je, da iz osnutka revizijskega poročila računskega sodišča izhaja, da se je ministrstvo za digitalno preobrazbo za nakup 13 tisoč računalnikov odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb in da pri nakupu niso bila upoštevana načela učinkovitosti in gospodarnosti zakona o javnih financah. “Zgolj za skladiščenje teh računalnikov v Logatcu so davkoplačevalci do danes plačali že 13 tisoč evrov, da ne govorimo o šlamastiki pri njihovem razdeljevanju.”
“Glede nakupa sodne stavbe na Litijski računsko sodišče ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, ni bilo celovitega ogleda prostorov in ponudb,” je med drugim problematiziral in dodal, da se bo zaradi prevare s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izplačalo iz proračunske rezerve kar 33,5 milijona evrov zavarovalnicam, ki so bile oškodovane oziroma so bili oškodovani zavezanci. Cigler Kralj je premierja povprašal, na kakšen način bodo sprejeli oziroma uveljavili odgovornost za sporno in negospodarno porabo javnih financ.
Po besedah premierja so se pričeli kazati “prvi in neizpodbitni rezultati delovanja vlade”. Cela Evropa naj bi nam zavidala gospodarsko rast, višino inflacije in stopnjo brezposelnosti. “V teh časih je najlažje govoriti in se ukvarjati z zimzelenimi temami, ki jih ponavljate že vsaj leto dni, kot je na primer nakup računalnikov,” je izpostavil in spomnil na nedavni obisk generalnega sekretarja OECD, ki je po njegovih beseda povedal, da ima Slovenija gospodarstvo, ki je odporno in uspešno. “Jaz bi želel, da se o tem pogovarjamo. Dajmo se pogovarjati o uspešnih zgodbah.”
V zvezi s prevaro v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je izpostavil, da je vesel, da se je spomnilo na ta ukrep. To naj bi bil po njegovih besedah prvi “odločen in uspešen ukrep te vlade, za katerega so se zavezali že ob podpisu koalicijske pogodbe in na katerega so še danes ponosni”. Zavezanci so po njegovo imeli korist od tega ukrepa vlade in parlamenta. Spomnil je, da so pričele zavarovalnice napovedovati podražitve in da zavezanci danes še vedno plačujejo enako. “120 milijonov evrov smo privarčevali ljudem, nismo jih pa podarili zavarovalnicam. Mogoče je to tisto kar boli koga v teh poslanskih klopeh,” je izpostavil.
Cigler Kralj je premierju pojasnil, da gospodarstvo ni uspešno zaradi te vlade, ampak je uspešno kljub delu te vlade. Izpostavil je pričakovanje, da državljanom pojasni očitke iz osnutka revizijskega poročila računskega sodišča, saj za te očitane kršitve zakonodaje nosijo tudi politično odgovornost. Že eno leto se ga čaka, da pride na pričanje pred preiskovalko glede vmešavanja v delo policije, kjer preiskujejo sami sebe, ni pa ga niti na komisijo za nadzor javnih financ. “Ne glede na vse izmikanje ste prav vi prvi odgovorni za delovanje,” je bil kritičen. Golob je o osnutku revizijskega poročila računskega sodišča pojasnil, da je tajen in zaupen in da le-ta predvideva, da odziv podajo revidiranci, nato pa bo izdelano tudi zaključno poročilo, čemur bodo sledila pojasnila. V zvezi z izmikanjem je povedal, da ima privilegij, da vsak mesec stoji pred poslanci in odgovarja na njihova vprašanja. “Do zdaj se nisem nikoli izmikal nobenemu vprašanju, tudi danes se ne. In vse to, kar ste naštevali kot izmikanje – jaz se čudim samo eni stvari, zakaj me nič od tega ne vprašate na poslanskih vprašanjih, če vas res zanima.”
Takšne stavbe bi se moralo kupovati na javnih razpisih, odprto
Poslanca SDS Rada Gladka je po navedbah STA zanimalo, zakaj vlada pri reševanju prostorske stike sodišč ni opravila predhodne analize potreb. Podobna zadeva pa se je ponovila tudi v primeru nakupa prenosnikov. Zanimalo ga je, kdaj namerava “leteti odgovornost na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ker je ta z odobritvijo prerazporeditev sredstev proračunske rezerve brez ocene primernosti nakupa kršil več členov zakona o javnih financah”. “Take stavbe bi morali kupovati na javnih razpisih, odprto, ne pa da se v božičnem času nekdo gre Božička in nekomu prinese sedem milijonov,” je bilo med drugim kritičen.
.@RaGlaSi: Takšne stavbe bi morali kupovati na javnih razpisih, odprto, ne pa da se gre nekdo v božičnem času Božička in nekomu prinese 7 milijonov evrov. pic.twitter.com/d2LdgSTne1
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 8, 2024
Premier je v odgovoru priznal, da je bilo z nakupom te stavbe marsikaj narobe in da je Litijska že imela politične posledice. Ker v zvezi z nakupom stavbe poteka policijska preiskava, pravi, da verjame, da bodo pristojni znali priti do dejstev, da bodo nato odgovorni tudi odgovarjali. Finančno ministrstvo bo po njegovo znalo podati pojasnila in odgovore o tem, zakaj so bili postopki izpeljani na način, kot so bili. V zvezi z osnutkom revizije računskega sodišča je povedal, da poročilo ni dokončno in da je zadeva zaupna, dokler se zadeve ne razčistijo. Slovensko pravosodje pa se sicer po njegovo sooča z resnimi prostorskimi problemi. “Na tem področju bomo morali narediti bistven korak naprej,” je povedal.
.@RaGlaSi: Vi ste predsednik vlade, prevzemite odgovornost. Izgovarjati se na uradnike in še na bivše ministre je otročje. pic.twitter.com/rAj1nTIZQo
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 8, 2024
Ž. N.