Potem ko so skoraj vsi racionalni akterji v državi popljuvali predlog premiera Roberta Goloba po “obveznih božičnicah”, se ta iz dneva v dan zateka v večje absurde. Na 24ur Zvečer pa je včeraj dokončno prestopil mejo racionalnosti.
V stilu latinskoameriškega generalisima je povedal, da je “božičnica nekaj, kar si ljudje zaslužijo in želijo in kar bodo tudi dobili” in napovedal, da bo božičnica odslej trajna, se pravi, da bo vsakoletno breme za gospodarstvo, ki že danes ječi pod stroški dela. Božičnica se mu ne zdi predvolilni bombonček, “ker jo je enkrat treba vpeljati. Če bi jo vpeljali pred letom dni, bi mogoče bile evropske volitve …”
Se pravi, božičnico vidi kot nekaj neizbežnega, nekaj, kar je NUJNO uvesti, ne pa nek miselni preblisk njega samega, o katerem niti funkcionarji njegove vlade niso vedeli nič. A najbolj absurdni del intervjuja je šele prišel.
Golob se je strinjal s tem, da je treba najti odgovor za to, kako bodo novo obveznost plačala slabo stoječa podjetja – spomnimo, več kot tretjina slovenskih podjetij živi od marž, nižjih od enega procenta. A Golob ne bi bil Golob, če ne bi tudi za to težavo imel ezoterično rešitev. Takole je dejal:
Besede, ki se bodo vklesale v zgodovino kot morda vrhunec absurda, v katero se je pogreznila naša parlamentarna demokracija. Predsednik vlade torej v vsej resnosti predlaga, da se delavci slabo stoječih podjetij SAMI odpovedo OBVEZNEMU osebnemu dohodku. Pustimo ob strani človeški faktor, da se to seveda nikoli ne bo zgodilo. Postavlja se vprašanje, ali je kaj takšnega sploh zakonito: pri regresu na primer ni mogoče, da se delavec prostovoljno odpove dohodku, prav iz razloga, ker bi to lahko pripeljalo do zlorab, kjer bi delodajalci delavcem pač povedali, da se dodatku morajo odpovedati, drugače pač ne bodo dobili podaljšanja pogodbe oziroma celo da bo podjetje propadlo. S takšnimi absurdnimi izjavami torej Golob v neprijeten in zakonsko dvoumen položaj spravlja tako delodajalce, delojemalce kot tudi samo vlado in parlament, ki bi sprejel tak vladni predlog, saj je jasno, da predlaga nekaj, kar očitno ni ne zakonito, ne moralno, niti smelo.
Golobove improvizacije
Vse to kaže, da gre pri božični šlamastiki za eno izmed tipičnih nepremišljenih obljub Roberta Goloba, ki jo morajo potem njegovi zvesti funkcionarji (in uradniki) pokriti kot nekaj, kar se da izvesti, čeprav je vsem jasno, da gre za popoln absurd, čigar izvedba bi močno zamajala finančno in gospodarsko stanje države kot take.
Kot ves mandat je tudi tukaj Golob improviziral in upal, da bodo pametnejši od njega že nekako v legalistični in uradniški jezik spravili njegove socialistične fantazme o tem, kako si “vsi delavci zaslužijo božičnico”. A tokrat je šel predaleč, iz njegovih odgovorov pa seva panika in nepripravljenost.
To je bilo videti tudi po tem, ko je kar tako čez palec zavrnil izračune ekonomista Marka Jakliča z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je izračunal, da bi predlog pomenil približno 700 milijonov dodatne proračunske luknje – 120 milijonov evrov za javne uslužbence ter 250 do 300 iz naslova manj pobranih davkov ter še približno 350 milijonov evrov za upokojence, kar bi dvignilo proračunski primanjkljaj in bi javno-finančno državo močno kompromiralo tudi pred Evropsko komisijo. Golob je dejal, da “te številke ne držijo”, a hkrati ni ponudil nobenih svojih številk, zraven pa dodal, da vlada vodi “precej restriktivno fiskalno politiko”.
Spomnimo naj, da je vlada letos navrtala približno 1.000.000.000 evrov vredno luknjo, kljub temu da smo davkoplačevalci v proračun vplačali rekordno vsoto davkov. Fiskalni svet že tri leta neprestano opozarja na procikličnost proračuna, ki se ne prilagaja prihodnosti in viša absolutni javni dolg kljub težkim časom, ki se obetajo. Če predsednik vlade tako razsipnost vidi kot “restriktivno fiskalno politiko”, je očitno, da sploh ne razume, kako delujejo javne finance.
I. K.