Francoske pomorske sile so zasegle ruski tanker PUSHPA, ki je del tako imenovane “senčne flote” in je bil pod sankcijami zaradi prevoza ruske nafte mimo mednarodnih pravil. Z njega naj bil pred dnevi izveden napad z droni na letališče v Kopenhagnu.
Tanker je bil prestrežen ob obali Saint-Nazaira, potem ko ni želel razkriti svoje nacionalnosti in se ni odzval na ukaze oblasti. Nosil je približno 115 tisoč ton nafte in je bil osumljen, da je služil kot platforma za izstrelitev dronov, ki so pred tem ohromili delovanje letališča v Københavnu. Incident predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih Zahoda za zajezitev ruskih prikritih pomorskih operacij in je eden prvih potrjenih primerov povezave med sankcioniranimi ladjami in napadi z droni na civilno infrastrukturo, poroča DroneXL.
Danske oblasti so PUSHPO identificirale kot eno izmed treh ladij, ki naj bi bile uporabljene za izstrelitev letalnikov med napadom na letališče. Tanker je bil med napadom približno 70 navtičnih milj oddaljen od Københavna, kar je danski obrambni minister označil kot “hibridni napad”. Ladjo so spremljale tudi ladje NATA, danska vlada pa razmišlja o uvedbi dodatnih protidronskih ukrepov za zaščito ključne infrastrukture. PUSHPA, ki je bila prej znana kot Boracay in Kiwala, je bila zgrajena leta 2007 in trenutno pluje pod zastavo Benina.
Ladja je večkrat zamenjala registracijo in je bila zaradi nepravilnosti ter varnostnih pomanjkljivosti že zadržana v Estoniji. Sledenje je pokazalo, da je iz ruskega pristanišča Primorsk izplula 20. septembra 2025 in nadaljevala pot skozi Baltsko in Severno morje proti Rokavskemu prelivu, kjer so jo prestregli Francozi. Primer PUSHPE razkriva širši problem ruskih prikritih ladijskih operacij, saj ruska “senčna flota” zdaj obsega približno 17 odstotkov svetovnih aktivnih tankerjev, kar pomeni skoraj tisoč ladij s skupno nosilnostjo več kot 100 milijonov ton.
Napadi iz mednarodnih voda na kritično civilno infrastrukturo
Te ladje pogosto nimajo veljavne registracije ali zavarovanja, kar Rusiji omogoča izogibanje sankcijam po invaziji na Ukrajino. Več kot 100 teh ladij je že na črnem seznamu EU in Združenega kraljestva. Primer PUSHPE odpira nova vprašanja o pomorskih taktikah hibridnega vojskovanja, kjer komercialne ladje uporabljajo kot mobilne platforme za napade z droni iz mednarodnih voda na kritično civilno infrastrukturo.
Oddaljenost 70 navtičnih milj med napadom na Københavnsko letališče kaže na strateško prednost takšnih ladij, ki omogočajo napade ob hkratnem ohranjanju potencialnega zanikanja odgovornosti. Incident je sprožil razpravo o tem, kako oblasti lahko zaznajo in pripišejo izstrelitve dronov ladjam v mednarodnih vodah ter kakšne obrambne tehnologije bi lahko učinkovito zaščitile letališča in drugo kritično infrastrukturo pred podobnimi grožnjami.
Domen Mezeg