Potem ko je ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi minister Uroš Brežan 13. aprila letos izdalo dovoljenje za odstrel 230 rjavih medvedov, ki je podprto tudi z mnenjem stroke, je, kot kaže, premier Robert Golob stopil na stran nekaterih nevladnikov, ki odstrelu medvedov nasprotujejo, čeprav je znano, da povečana gostota rjavega medveda povzroča večjo stopnjo konfliktov in ogroža varnost prebivalstva. Golob je namreč v torek ministra pozval, naj odstrel medvedov zamrzne.
Dovoljenje za odvzem medvedov iz narave po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor zadeva območja z največjo gostoto rjavih medvedov. Konkretneje, gre za 22 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišč s posebnim namenom.
Povečana gostota rjavega medveda ogroža varnost prebivalstva
Po navedbah ministra Uroša Brežana so pred odločitvijo za izdajo dovoljenja za odstrel medvedov preučili tudi vse ostale možnosti, ki bi lahko prispevale k preprečevanju konfliktov. Izmed vseh možnosti je bil naposled izbran odstrel, saj pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev. “Osnovni namen te težavne, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve je preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi,” je poudaril in dodal, da je dokazano, da povečana gostota rjavega medveda povzroča večjo stopnjo konfliktov in ogroža varnost prebivalstva.
Pri omenjenem dovoljenju gre za selektiven odvzem, saj so natančno določena območja, kje bo do odstrela prišlo (območje med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem, ter Čičerijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja). Kot že rečeno so to območja, kjer je gostota medvedov večja in so bili konflikti že zabeleženi. Kot navajajo pri ministrstvu, bo odvzem razporejen po masnih kategorijah, na ta način pa bo tudi nadzorovan glede starostne in spolne sestave. “Selektivnost omogoča tudi predpisan način odstrela: dovoljen je le z visoke preže, kar zaradi boljše vidnosti preprečuje napake pri oceni teže medveda,” poudarjajo.
Stroka odstrel podpira
Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave sta po navedbah ministrstva tista, ki sta poskrbela za pripravo strokovnega predloga za izdajo dovoljenja. Pri tem pa je bila upoštevana tudi dodatna ekspertiza Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Rekonstrukcije dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022. Pri slednji so sodelovali raziskovalci medveda, ki veljajo za vodilne v državi. Z omenjenim odvzemom se bomo približali številki 800, kar pa po besedah dr. Klemna Jerine iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavlja cilj za sobivanje, ki je obvladljivo.
Ministrstvo je ob najavi odločitve za odstrel izpostavilo, da bodo nadaljevali s politiko regulacije števila medvedov, da v prihodnjih letih pridemo do številke, ki bo sprejemljiva. Kot navajajo strokovnjaki, je namreč spomladi lani število medvedov naraslo skoraj do 1100. Jerina je za N1 opozoril, da medved “na mnogo načinov vstopa v interakcijo s človekom, povzroča škodo in povzroči konflikte, ki so lahko v skrajnem primeru tudi smrtno nevarni”. Čeprav je bilo po njegovih besedah izvedenih že kar nekaj aktivnosti, ki bi konflikte preprečevale, pa je vedno več medvedov na območjih, ki so poseljena. “Medved je lahko tudi medvedu nevaren. In mlajši medvedi se umikajo s strnjenih območij bližje naseljem. Takšnih konfliktov drugače kot z regulacijo gostote populacije ne moremo uravnavati.”
Ker nevladniki, ki odstrelu medvedov nasprotujejo, med drugim pravijo, da odločitev ministrstva pomeni kršitev slovenske in evropske zakonodaje, na ministrstvu izpostavljajo, da drži, da je rjavi medved varovan tako s strani slovenske, evropske in mednarodne zakonodaje, a je poseg v število populacije dopusten, ko so v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izpolnjeni naslednji trije pogoji: 1. da ni druge zadovoljive možnosti, 2. da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in 3. da gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.
Ministrstvo za naravne vire in prostor poudarja, da rjavi medved še naprej ostaja pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bodo še naprej izvajani ukrepi za njegovo varstvo vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Kot pravijo, si bodo prizadevali za učinkovitejši odškodninski sistem in tudi promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja in tistih aktivnosti, ki doprinesejo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.
Nevladniki, ki so v znak nezadovoljstva nad odločitvijo ministrstva v Bruselj naslovili pismo, so se kot kaže znašli na istem bregu kot predsednik vlade Robert Golob. Ker je znano, da sam na mnenje stroke ne da prav veliko, čeprav je še pred volitvami trdil drugače, omenjena poteza niti ne preseneča toliko. Glede na to, da je kot kaže, populacija rjavih medvedov občutno narasla, medvedi pa se vedno bolj gibajo na poseljenih območjih, lahko le upamo, da ne bo zaradi nepremišljenosti prišlo do tragedije. Za mnenje glede Golobovega poziva za zamrznitev odstrela 230 rjavih medvedov smo povprašali tudi Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Ko prejmemo odgovora, ju objavimo naknadno.
Odgovor predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača:
“V Sloveniji živimo v kulturni krajini, v kateri populacija rjavega medveda v zadnjih letih stalno narašča. Sodba Upravnega sodišča pritrjuje, da je lov eden od načinov upravljanja z zvermi, pri preštevilni populaciji rjavega medveda pa neizogibno dejstvo za preprečevanje konfliktov. Cilj je populacijo rjavega medveda v Sloveniji zmanjšati na 800 osebkov. Seveda pa je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe za lažje sobivanje z medvedom.”
Pojasnilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS):
Glede upravljanja z medvedi in tudi z drugimi velikimi zvermi (in divjadjo) na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjamo, da se moramo odločati le na strokovnih temeljih. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se zaveda pomena velikih zveri za ohranjanje ravnovesja v naravi. V skupnem interesu nam mora biti vsem, da jih ohranimo v našem prostoru, saj so del naravne dediščine.
Slovenska javnost se mogoče premalo zaveda, da slovenska narava ni divjina. Slovenska narava je z izjemo večjih gozdnatih območij kulturna krajina, ki zahteva upravljanje tako kmetijskih kot gozdnih površin. Velike zveri, še posebej medved, nimajo naravnih sovražnikov in se zato populacija le-teh ne samoregulira. Stroka posledično zagovarja redno upravljanje, ki je bilo v zadnjih letih prekinjeno z odvzemom pod letno rastjo populacije. Ob takem upravljanju in vmesnimi prekinitvami se je populacija medvedov v Sloveniji v zadnjem desetletju podvojila in trenutno presega nosilno zmogljivost ekosistema.
V primeru presežene nosilne zmogljivosti se medvedje vedno pogosteje približujejo človeku in izgubljajo strah pred njim. (S takšnimi ekstremnimi problemi se na primer soočajo v Romuniji, kjer se zaradi izgube strahu pred človekom letno zgodi okoli pet smrtnih nesreč na leto). Na srečo se v Sloveniji zaradi upravljanja z medvedom vzdržuje tudi strah pred človekom in so napadi na človeka, kljub temu da medvedje živijo v pretežno kulturni krajini, še sorazmerno redki. KGZS posledično poziva slovensko javnost in politiko, da mora glede upravljanja z medvedom odločati stroka.
Glede upravljanja je stroka soglasna, da je treba populacijo medvedov redno upravljati ter znižati na višino populacije na 800 medvedov. Kot ponazoritev pa navajamo še naslednje. Članom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – rejcem živali – je jasno, da lahko na določeni površini npr. en hektar, preživijo do dve kravi ali okrog 10 ovac. Podobno temu velja tudi za zveri in druge divje živali. Stroka je presodila, da slovenski prostor prenese do 800 medvedov. To je sprejemljivo število, ki omogoča stabilno populacijo medvedov ob čim manjšem tveganju za konflikte z rejo rejnih živali in čim manjše tveganje za zdravje človeka.