Nov udarec za predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v DZ vložili poslanci koalicije s prvopodpisano Meiro Hot. Zakon ne odgovarja na aktualne razmere pri zaščiti živali in dileme pri izvajanju zakona, ni usklajen z veljavnim zakonom in drugimi akti ter pomeni nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke, ocenjujejo na veterinarski fakulteti in veterinarski zbornici.
Spomnimo, zakon je v javnosti poskrbel za obilo razburjenja, najbolj kritični so bili v sindikatu kmetov Slovenije. Predsednik sindikata Anton Medved je dejal, da bo novi zakon aktivistom omogočal “sprehajanje po hlevih”.
Seveda gre za cehovsko organizacijo s svojimi interesi, a videti je, da prav nihče ne podpira novega zakona, niti stroka, za katero se ministrstvo hvali, da je “pomagala” pisati zakonodajo. Zadnji, ki so izrazili kritiko, so bili na veterinarski fakulteti in veterinarski zbornici.
Stroka ostro proti zakonu
V odzivu so zapisali, da veterinarska stroka z začudenjem in zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na področju zaščite živali.
Ugotavljajo, da kot stroka, ki se vsakodnevno ukvarja z zaščito, zdravstvenim varstvom in dobrobitjo živali, s pripravo predloga zakona ni bila seznanjena in k sodelovanju ni bila povabljena. Po podrobni preučitvi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali in primerjavi z veljavno zakonodajo RS skupaj s pravno službo ugotavljajo sledeče:
Ocenjujemo, da zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali:
– ni odraz dilem pri izvajanju obstoječega zakona,
– ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali,
– ni usklajen z določili celotnega zakona v veljavi,
– ne upošteva veljavnega pravnega reda Republike Slovenije, določenega z drugimi pravnimi akti,
– pomeni nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke.
Dodali so še, da predlog zakona ne prinaša želenih koristi in učinkov, če so njegove določbe nejasne, nezakonite ali morda celo neustavne in če pooblaščene svetovalce izpostavljajo kazenski in odškodninski odgovornosti ter globam.
Zakon, ki ga nihče nima rad
Laik, ki bi prebiral nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (prvopodpisana je SD-jeva poslanka Meira Hot), bi utegnil pomisliti, da gre za nekakšen pamflet, ki so ga pisali aktivisti pod vodstvom premierove nove spremeljevalke.
Z novelo bi predlagatelji društvom, ki so na podlagi omenjenega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili dejavno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenujejo pooblaščeni svetovalci za zaščito živali. Člani društev bi morali pred takimi intervencijami opraviti 40-urni “šnelkurs”, potem pa bi lahko hodili v hleve pamet solit izkušenim rejcem in jih ovajali inšpekciji.
“Nas zelo moti to, da bodo tako imenovani aktivisti s 40-urnim tečajem dobili pravico, da bodo hodili po naših hlevih. Tega nima nobena evropska niti svetovna država in mi se s tem nikakor ne strinjamo zaradi biovarnosti, pa tudi zaradi vznemirjanja. Kajti vemo, da kmet, ki dobro, vestno ravna z živalmi, tega ne more dopustiti,” je za RTV dejal Anton Medved, direktor sindikata kmetov Slovenije.
“Vemo, da je kmet zelo dobro nadziran,” je nadaljeval: “Enkrat na leto ima veterinarski pregled v hlevu, ki ga opravi strokovnjak veterinar ali veterinar, ki je potem inšpektor. Ti, ki pa bodo zdaj nadzirali, bodo vsekakor morali vstopiti v hlev, če bodo želeli kaj poslikati, kaj prijaviti, zaznati kakšno nepravilnost. Če bo to obveljalo, bo to postala neka anomalija na terenu. Menim, da potem tudi civilna družba ne bo več zaupala policiji, da bodo po cesti ustavljali različna vozila ali pa ne bodo več zaupali sodstvu. Tega ne smemo dovoliti, kajti potem se bo zgodila anomalija v slovenski družbi.”
Videti je torej, da gre za zakon, ki bo ustanovil nekakšne “osme marce” in “mirovne inštitute” živaskega sveta, ki se bodo vtikali v strokovne procese in s skrajno levimi idejami motili osnovno kmetijsko dejavnost. Zdaj je očitno tudi stroka takšnim neverjetnim nestrokovnim poskusom NVO-izacije živinoreje ostro rekla ne.
Andrej Žitnik