Premier Robert Golob je v Brestanici slavil 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino ter opozoril na zavedanje, da vojna predstavlja zlo. Medtem ko je izrekel obsodbo nad nacizmom in fašizmom, pa se je vnovič izognil obsodbi revolucionarnega nasilja komunistične oblasti, kar kaže na to, da oblasti še naprej ni za spravo slovenskega naroda, ampak za nadaljevanje razkola.
Medtem ko nas vseskozi poskušajo prepričati, da jim gre za svobodo, spoštovanje človekovih pravic, človeškega dostojanstva in morale, se z zanosom udeležujejo partizanskih proslav, kjer je ideologija v prvem planu. S tem se še naprej oddaljujemo od Evrope, ki je za razliko od nas zmožna obsodbe vseh totalitarizmov.
Tekom II. svetovne vojne je nemški okupator iz Slovenije izgnal več kot 63 tisoč Slovencev. Ker so 7. junija 1941 iz Slovenske Bistrice izgnali večjo skupino Slovencev, Društvo izgnancev Slovenije na ta dan obeležuje dan slovenskih izgnancev kot spomin in opomin na izgon. Medtem ko je vladna koalicija vložila “predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v II. svetovni vojni, v skladu s katerim se bi upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor se uvrščajo tudi izgnanci, izplačalo 8 tisoč evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov”, žrtve povojnih pobojev še naprej ostajajo brez groba, trenutna oblast pa je po prevzemu oblasti šla celo v ukinitev nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Če bi levi politični pol resnično verjel v to, da smo vsi državljani enaki, danes premier kot tudi ostali predstavniki vlade ne bi manjkali na spominski slovesnosti ob 80. obletnici množičnih povojnih pomorov pri morišču pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu, kjer je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje opozoril na nujnost primernega pokopa pobitih in jasnih obsodb zločinov.
Rane niso zaceljene
Saje je po poročanju STA na tradicionalni slovesnosti, ki jo organizira Nova Slovenska zaveza, opomnil, da rane, ki jih je povzročila vojna, še niso zaceljene 80 let od konca II. svetovne vojne. Temu je po njegovih besedah tako, ker “te rane zaradi zgodovinskih okoliščin, pomanjkanja ustrezne volje in odsotnosti potrebnih dejanj v resnici nikoli niso bile zares oskrbljene”. “Zločini revolucionarnega nasilja do zdaj niso bili obsojeni, nedolžno ubiti niso bili oprani krivde, njihovi posmrtni ostanki pa še vedno nerazumno dolgo niso pokopani,” je navedel v znak kritike in se zavzel za primeren pokop tistih, ki so bili ubiti po vojni.
Brez resnice, priznanja krivde in odpuščanja ni sprave
Vsak pokop in grob po navedbah Sajeta predstavljata priznanje in izraz človeškega dostojanstva. Sprava se mu zdi nujna, a do te ne more priti brez resnice, priznanja krivde in odpuščanja. “Danes zato ponovno pozivamo odgovorne, da storijo, kar je prav. To pomeni, da jasno in javno obsodijo zločine, ki so se zgodili tukaj, da operejo madež s spomina nedolžno pobitih ter da poskrbijo za dostojen pokop teh žrtev,” je navedel in ljubljanske Žale opredelil kot najbolj primerno lokacijo za pokop.
Saje sicer poudarja na pomen preseganja razprtij in delitev, ki so nam v breme. Izrazil je željo, da bi bolečina mrtvih predstavljala “temelj za gradnjo sprave, ki presega zamere in ideološke jarke”. “V spominu na trpljenje in izgubo naj nas vodi pogum za mir, za medsebojno spoštovanje in za obnovo zaupanja v skupno prihodnost,” je navedel in dodal, da nam bo to omogočilo hojo po poti resnične sprave. Kot je še poudaril, sprava ni pozaba, “temveč pogumno priznanje resnice, hkrati pa je moč odpuščanja večja od maščevanja”.
Zbor potomcev političnih emigrantov, ki so leta 1945 morali zapustiti domovino in so odšli v Argentino, je prepeval pri maši in v kulturnem programu, nastopil pa je tudi predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin. Vence so k izpraznjenemu breznu po poročanju Družine položili predstavniki Nove Slovenske zaveze, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Občine Kočevje in hrvaški predstavniki. Po dolgem času se je dogodilo, da ni bilo predstavnikov države, niti ni bila prisotna častna četa Slovenske vojske. Predsednica republike se namreč ni odzvala vabilu na prihod na tradicionalno spominsko slovesnost, ki jo organizirajo dejanski zastopniki pomorjenih, ampak je raje šla na ločeno slovesnost, ki je potekala v prejšnjem tednu.
Na slovesnosti pa ni manjkal prvak stranke SDS in predsednik prejšnje vlade, ki je z namenom pomena spominjanja na žrtve komunizma uvedla nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Janez Janša je ob tem na družabnem omrežju X opomnil, da je dostojen pokop osnovna civilizacijska norma, ki si jo zasluži vsak umrli. Zato je po njegovo napočil čas, da umorjenim in njihovim svojcem končno zagotovimo pravico do spomina. “Čas je, da obsodimo vse zločine, ki so bili storjeni na naši zemlji, tudi zločine komunizma,” je bil jasen in dodal, da so spomin, resnica in sprava temelj naše skupne dobre prihodnosti.
A. H.