Kot smo že pisali, je bil postopek preiskave predsednika vlade Roberta Goloba na KPK ustavljen, proti njemu namreč teče predkazenski postopek. Kljub zaustavitvi postopka je po poročanju Dela tožilsto začelo preiskavo zoper njega že leto nazaj, a dodeljena tožilka “za preiskavo ni kazala zanimanja”. In kdo je prevzel primer preiskave danes? Nihče drug kot Blanka Žgajnar, ki slovi po svojih neuspešnih primerih preiskav proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.
Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Roberta Šumija je ustavila postopek zoper Roberta Goloba, tožilstvo pa je po poročanju Dela že začelo preiskavo zoper njega. A šele leto kasneje, dodeljena pa mu je bila tožilska Blanka Žgajnar, na katero so v preteklosti padali očitki, da je v preteklosti že večkrat povlekla poteze, ki so kasneje odločilno koristile Jankoviću. Številni bi ob tem pomislili, da je bila Žgajnarjevi preiskava zoper Goloba dodeljena z razlogom.
Z ustavitvijo preiskave KPK zoper Goloba so se odprle špekulacije o političnem motivu takšne odločitve. S tem ko se je KPK odrekla nadaljnji preiskavi, je pooblastilo za procesna dejanja prepustila Golobovi strani, ki bo s svojim tempom preiskovala svojega šefa. To se lahko zavleče, preiskovanje pa celo zaustavi. Zato še toliko manj preseneča, da bo preiskavo tožilstva zoper njega prevzela prav Žgajnarjeva.
Niso namreč pozabljeni neuspešni primeri tožilstva, ki jih je ta vodila. Spomnimo se Balkanskega bojevnika, Jankovićeve farmacevtke, Jankovićevega primera Gratel … Obtoženi v teh primerih so zakrivili domnevno težka kazniva dejanja, a jih Žgajnarjeva ni zmogla pripeljati do tega, da bi bili za svoje zločine primerno kaznovani. Na slednjo so že v preteklosti padali očitki, da je v preteklosti že večkrat povlekla poteze, ki so kasneje odločilno koristile Jankoviću.
Začelo se je že leta 2010, ko smo bili priča skoraj filmski aretaciji, v kateri je policija aretirala Dragana Tošića in še šestnajst drugih osumljencev, osumljenih preprodaje prepovedanih drog kot tudi posedovanja orožja in eksplozivnih sredstev. Primer je prevzela Žgajnarjeva, vse skupaj pa se je nato začelo spreminjati v pravo farso, končalo pa se je v prid zločincem.
Jankovićeva farmacevtka
Eden izmed najodmevnejših primerov je bila tudi Jankovićeva afera “farmacevtka”. Policija je namreč na podlagi prisluškovanja ljubljanskemu županu ugotovila, da naj bi ta v zameno za redno službo v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana od farmacevtke zahteval spolne usluge. Janković je zoper Žgajnarjevo podal kazensko ovadbo zaradi zlorabe osebnih podatkov, na podlagi katere je Okrožno sodišče v Ljubljani zahtevo za preiskavo zavrnilo in zadeva je padla v vodo. Žgajnarjeva se je na odločitev pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je 16. januarja 2018 sprejelo sklep, da se pritožba Žgajnarjeve kot neutemeljena zavrne.
Primer Gratel – kaplja čez rob
Naslednji primer, ki je prav tako padel v vodo, je primer Gratel, v katerem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očitajo, da je po nastopu županske funkcije konec leta 2006 od podjetja Gratel v zameno za dovoljenje za nadaljevanje del polaganja optične infrastrukture v Ljubljani zahteval 500.000 evrov donacije v korist občine oziroma Ljubljanskega gradu. Janković je Žgajnarjevi večkrat dejal, naj obtožnico umakne, češ da je njen edini namen to, da ga onemogoči. Žgajnarjeva je v tem primeru za kaznivo dejanje prejemanja podkupnine predlagala tri leta zaporne kazni in 50.000 evrov denarne kazni. Mestna občina Ljubljana pa naj bi vrnila 250.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Marsikdo se sprašuje, zakaj Žgajnarjeva še vedno vztraja na svojem položaju, saj so ji številni primeri padli v vodo, njene pritožbe pa so velikokrat zavrnjene. Številna nekaznovana kazniva dejanja mečejo slabo luč na slovenski pravosodni sistem, slovenska “mafija” pa s tem dobiva zeleno luč za svoje podvige – morda pa so Žgajnarjevi prav zaradi njenih neuspehov dodelili primer Golob. Da ostane nekaznovan.
A. H.