Tako kot je v navadi ob nastopu vsake nove vlade, je tudi tokrat tako, da je prišlo do zamenjave številnih kadrov. Ker pa gre pri Robertu Golobu za izbranca globoke države, ne čudi, da je izbor novih kadrov Golobove vlade še posebej izredno premišljen. Na ministrstvo za notranje zadeve so namreč za državnega sekretarja postavili dr. Branka Lobnikarja, varnostnega strokovnjaka in bližnjega zaupnika Gregorja Golobiča. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije je postal Šarčev kader Boštjan Lindav. Ministrica za notranje zadeve je, kot je znano, Tatjana Bobnar, ki je v času Šarčeve vlade zasedala mesto generalne direktorice policije. Druga državna sekretarka pa je postala nekdanja poslanka iz vrst LMŠ Tina Heferle.
Čeprav je novi premier Robert Golob še pred volitvami napovedal, da bo z vstopom njegovega gibanja v politiko vse drugače, lahko vidimo, da to le ni tako. Golobova vlada je namreč že pred uradnim nastopom odkrito napovedala revanšizem do vseh zaposlenih v državni upravi v času desnosredinske vlade Janeza Janše. Kot pa lahko vidimo, je ta neobičajno posegla v Urad za preprečevanje pranja denarja, svete zavodov in v policijo.
V preteklosti smo že pisali, da je Tatjano Bobnar na mesto generalne direktorice policije v času Šarčeve vlade postavil Damir Črnčec, ki je v času Šarčeve vlade zasedal mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za nacionalno varnost, sedaj pa ta zaseda mesto državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. V času, ko je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb med nadzorom na Policiji od Bobnarjeve zahtevala seznam vpogledov, je ta skorajda vpila, da je komisija, ki jo je vodil Žan Mahnič, presegla svoja pooblastila. Bobnarjevi pa sta pri tem seveda zvesto prikimavala tedanji predsednik vlade Marjan Šarec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
Če se spomnimo, je v času Šarčeve vlade prišlo do večjega števila vpogledov, glede katerih so svarili nekateri poslanci. Že pred tem pa so med najvišjimi politiki, poslanci in drugimi pojavljali sumi o nenavadnem obnašanju ministra Poklukarja, Šarca in tudi Bobnarjeve v stikih s posamezniki tudi na ravni prebivalstva. Pred vsakimi tovrstnimi stiki so si najverjetneje nepooblaščeno in nezakonito ogledovali posamezne kartoteke oseb na Policiji, s katerimi so nato prišli v stik. Ob tem pa je bilo nedvomno zanimivo razkritje, da se je v času Bobnarjeve Poklukarju pošiljalo tudi dnevna poročila Policije. Zaradi tega je bil ta seznanjen z vsemi policijskimi intervencijami na terenu, vključno z osebnimi podatki vpletenih. Pred ministrovanjem Poklukarja omenjene prakse ni bilo.
Bobnarjeva sedaj zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje, “da nihče več na tej poti ne umre”. Kot je dejala, bi nadzor med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migrantske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in lokalno skupnost. Ob svoji predstavitvi je še dodala, da se bo zavzemala za povrnitev ugleda policiji in njeno depolitizacijo.
Golobič osvojil policijo
Poleg nekdanje poslanke iz vrst LMŠ Tine Heferle je mesto državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve zasedel Branko Lobnikar, profesor na Fakulteti za varnostne vede, ki so ga še posebej na POP TV in javni RTV Slovenija radi predstavljali kot neodvisnega strokovnjaka. Resnica pa je taka, da Lobnikar velja za politični kaliber Gregorja Golobiča. V preteklosti je bil namreč podpredsednik Zaresa in nekdanji kandidat za poslanca in župana stranke Zares. Svoj čas je bil Lobnikar tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo. Danes pa je politično “nevtralen” varnostni strokovnjak, ki torej naj ne bi bil ne levi in ne desni, zopet našel svojo pot v politiko.
Nedvomno pa je zanimivo, da na tem mestu spomnimo, kakšno je bilo Lobnikarjevo stališče v preteklosti glede uporabe lovilcev IMSI ali lažne bazne postaje za pritajeni nadzor mobilnih telefonov. Menil je namreč, da glede njihove uporabe policije ne bi smelo omejevati, ampak ji dati vsa potrebna orodja. “Strokovnjak za varnost Branko Lobnikar glede dovoljene uporabe lovilcev IMSI opozarja, da policije ne smemo omejevati, pač pa ji moramo dati potrebna orodja in ob tem poskrbeti za ustrezen nadzor nad njenim delom. ‘Policija je institucija, ki ji gre v določeni meri zaupati, ker so tu, da varujejo naše pravice in svoboščine. Tako kot morajo imeti zdravniki pravico dostopa do opiatov, pa jih lahko vseeno zlorabijo, tako morajo imeti policisti pravico do orodij, da izvajajo naloge, ki jih pričakujemo,” je namreč dejal po poročanju portala 24ur.
Lindav je nekdanji šef kriminalistov v času Šarčeve vlade
Kot je znano, je Golobova vlada Antona Olaja razrešila s položaja generalnega direktorja policije ter mag. Boštjana Lindava imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, in sicer vse do imenovanja generalnega direktorja policije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Lindav velja za Šarčev kader, saj je ta 20. septembra 2018 prevzel funkcijo direktorja kriminalistične policije, potem ko je bil njegov predhodnik Branko Japelj s tega mesta formalno sicer nerazrešen, poslan na nek projekt v Srbijo. Kot je pojasnil nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je dejstvo, da smo s tem dnem dobili novega šefa kriminalistične policije.
Po tem, ko je bil Lindav aprila 2020 razrešen z mesta direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) je ta trdil, da predstavlja žrtev političnega kadrovanja, o čemer je ta lani spregovoril na Komisija DZ, ki je preiskovala morebitni sum političnega vmešavanja v delo policije. Pri tem sicer ni navedel nobenega konkretnega imena, kdo je tisti, ki naj bi se ga želel znebiti. Zanimivo pa je, da je bil predsednik komisije, pred katero je Lindav pričal, poslanec Rudi Medved iz stranke LMŠ, ki je sedaj postal državni sekretar na ministrstvu za obrambo.
Sara Kovač