V finančnih težavah ni le državni proračun, temveč tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Možnosti sta le dve, ali bo zevajočo luknjo plačal davkoplačevalec ali pa zavezanci za zdravstveni prispevek. Finančni udarec torej prihaja v vsakem primeru.
Prihodnje leto bo za poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje zmanjkalo 209 milijonov evrov. Primanjkljaj je bil uvodoma še višji, v višini 572 milijonov evrov, a je vlada ZZZS naložila, da uravnoteži finančni načrt za prihodnje leto. Primanjkljaj se je nato zmanjšal na 209 milijonov evrov, del tega bi lahko ZZZS kril sam, znižal se je za 150 milijonov evrov.
150-milijonsko luknjo je mogoče zakrpati na dva načina. Ali jo bodo pokrili davkoplačevalci, torej se bodo na račun ZZZS stekla sredstva iz proračuna, ali pa se bo zvišal zdravstveni prispevek. Ta se je v času vlade Roberta Goloba že zvišal, ko je vlada spremenila plačevanje obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja v enoten zdravstveni prispevek. Takratno zvišanje zdravstvenega prispevka je bil le eden od načinov, kako se je življenje (in zdravje) v Sloveniji podražilo v mandatu te vlade.
Enormno zvišanje zdravstvenega prispevka?
Trenutno zdravstveni prispevek znaša 37 evrov na mesec, v kolikor bi hoteli z višjim prispevkom pokriti nastalo luknjo, pa bi ga morali povišati na 48 evrov na mesec, poroča MMC. Gre torej za zvišanje za celih 11 evrov na mesečni in 132 evrov na letni ravni. Povišanje pa tudi v tem primeru ne bo šlo brez t. i. “solidarnosti”, saj je že slišati, da bodo tisti z višjimi prihodki morali za svoje zdravje plačati več kot tisti z nižjimi.
Za to se zavzemajo na ZZZS, predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič pravi tako: “Vračunati moramo tudi preoblikovanje, torej proporcionalnost prispevka. To bodo vsi zavarovanci v tej državi tudi bistveno lažje razumeli.” Na ZZZS sicer pravijo, da niso naklonjeni zmanjšanju pravic zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja.
Medtem pa na vladi še ne vedo, kako bi se lotili problema. Različne predloge nameravajo obravnavati na seji Ekonomsko-socialnega sveta in šele nato sprejeti odločitev. Na ESS pa v tem trenutku vladajo izredno zaostrene razmere zaradi vladne odločitve, da bodo nekaj mesecev pred volitvami odredili izplačilo božičnice. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije namreč grozi z izstopom iz ESS, samo napoved božičnice pa označuje kot kršitev pravil ESS.
Tukaj pa je še povsem ločeno vprašanje, kako je finančna luknja na ZZZS sploh nastala. Profesorica na ekonomski fakulteti Petra Došenović Bonča opozarja, da v zadnjih letih niso naredili dovolj za obvladovanje stroškovne strani zdravstva.
Ž. K.