Predsednik vlade je v izjavi za javnost dejal, da je Sloveniji uspelo v “dobro zgodbo” za kratek čas povezati ZDA in Rusijo. Če bi poslušali samo premierja in njemu zveste levičarske medije, bi verjeli, da sta bila on sam in Slovenija v središču diplomatskega podviga. Tuji mediji – v Rusiji in na Zahodu – razkrivajo povsem drugačno zgodbo. Zgodbo Slovenije, ki ruskih vohunov verjetno ne bi nikoli aretirala, četudi bi po naključju izvedela zanje.
“Od prvega dne sem verjel, da nam lahko ta podvig uspe. Pa vendar je v pogajanjih te vrste, še posebej, ko potekajo v popolni tajnosti, ključno osebno zaupanje med voditelji. S predsednikom Združenih držav, gospodom Bidnom, sem govoril včeraj zvečer, ko se je zahvalil meni osebno in slovenskemu narodu za ta ključni doprinos, da je do reševanja življenj iz ruskih zaporov lahko prišlo. Sloveniji je uspel zgodovinski met, uspelo nam je, pa četudi samo za kratek trenutek, v dobro zgodbo povezati tako Združene države Amerike kot tudi Rusijo. S tem je Slovenija ponovno dokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, bistveno večja od naše velikosti,” je povedal predsednik vlade.
Je Sloveniji res uspel “veliki met”?
Slovenijo je o dejavnosti dveh ruskih vohunov obvestila tuja obveščevalna služba. Katera je to bila, ni znano, zagotovo pa njunega delovanja ni samostojno odkrila Sova. Vloga slovenskih obveščevalcev je bila predvsem v prijetju vohunov, in sicer v sodelovanju z drugimi organi.
Zakaj Sova ni identificirala obeh vohunov, kljub temu da sta bila, kot je za medije pojasnil premierjev svetovalec za državno varnost Volk, “zelo, zelo pomembna”, je večplastno vprašanje. Odgovor je verjetno mogoče najti v slabših zmožnostih naših obveščevalcev (Sova je namreč kritično finančno podhranjena), morda pa tudi v pomanjkanju interesa oblasti.
Kot sta za ruske medije povedala izpuščena Rusa, jima je grozilo, da jima bo argentinska stran odvzela otroka in ju dala v posvojitev. “Zdelo se nama je, da so slovenske obveščevalno-varnostne službe naredile vse v njihovi moči, da bi najina otroka zadržale v Sloveniji,” je povedala Anna Dulceva, ki je živela pod identiteto argentinske državljanke Marie Mayer Munos. Obstajajo pa še drugi indikatorji, ki nam lahko pomagajo razložiti delovanje trenutne oblasti. Oba obveščevalca je po poročanju medijev v zaporu obiskoval uslužbenec ruskega veleposlaništva, ki je prav tako obveščevalec. V medijih je bilo mogoče prebrati tudi to, da hiša, v kateri sta obveščevalca živela, ni več prazna. Naselili naj bi jo ruski državljani.
Ameriški medij demantira premierjevo hvalisanje
Demanti Golobovega “velikega meta” je prišel tudi iz ameriških medijev. Wall Street Journal je denimo razkril: “Kmalu po aretaciji je Rusija vzpostavila stik in priznala, da par dela za SVR, ter rekla, da ju želi nazaj. Slovenija je želela hitro trgovati in se izogniti nasprotovanju Kremlju, a dogovora ni bilo mogoče doseči. Slovenski uradniki so ‘molili, da bi se jih znebili,'” je dejal eden od visokih uradnikov.
Golobove “dobre zgodbe”
V luči teh informacij in vsega drugega, kar vemo o izmenjavi vohunov, Slovenija prav gotovo ni bila država, ki je “v dobri zgodbi” povezala ZDA in Rusijo. Očitno je bila le nejevoljni del izmenjave, ki sta jo organizirali ruska in ameriška diplomacija ter njune obveščevalne službe. Kot je v eni izmed javnih izjav izpostavil nekdanji obveščevalec Perne, je posredniško vlogo odigrala turška obveščevalna služba in ne Sova.
Ž. K.