Bangladeš je bil priča političnemu preobratu brez primere, ki je povzročil odstavitev premierke Šejke Hasina, potem ko so se večtedenski protesti “proti kvotam” spremenili v civilne nemire “proti Hasinovi” v Daki. Podprlo jih je več političnih in nepolitičnih gibanj, ki so se zdaj še dodatno opogumila zaradi pomanjkanja močnega vodstva. Med njimi je tudi stranka Jamaat-e-Islami, ki se je lotila hindujske manjšine. Ta je že dolgo izpostavljena diskriminaciji in preganjanju v večinsko muslimanskem narodu.
Ko so protestniki v ponedeljek vdrli v uradno rezidenco, je petkratna premierka pobegnila v Indijo, saj je bangladeške varnostne agencije niso mogle zaščititi. Po vsej državi izpostavljajo poročila o islamističnih skupinah, ki napadajo hindujske domove, jih požigajo do tal in ugrabljajo ženske.
Kdo stoji za protivladnimi protesti?
Jamaat-e-Islami je bangladeška radikalna muslimanska stranka, katere poslanstvo je “vzpostavitev islamske države v Bangladešu”. Ustanovil jo je Sayyid Abul A’la Maududi, ugledna osebnost, povezana z muslimansko bratovščino. Dobesedni prevod strankinega imena je “kongregacija islama”, saj Jamaat verjame v islamsko osvojitev sveta in prevzem oblasti.
Videoposnetki in pričevanja očividcev s prizadetih območij prikazujejo mračno sliko storjenih grozodejstev. Hindujske ženske so ugrabili in odpeljali na neznane lokacije, njihove domove pa oropali in zažgali. Zdi se, da se napadalci ne ozirajo na zakone in človeška življenja, saj nekaznovano terorizirajo nedolžne civiliste, kot poroča indijski Business Today. “Radikalni islamisti v Bangladešu napadajo hindujsko manjšino v domovih. Obkolili so hišo in družina je nemočna in poskuša zaščititi svoje otroke. Bo svet protestiral proti tej grozi?“ je ob spodnjem videoposnetku zapisal profil na družbenem omrežju X.
Radical Islamists in Bangladesh are attacking the Hindu minority in their homes.
They surrounded the house and the family is helpless, trying to protect their children.
Will the world protest this horror? pic.twitter.com/SN9GwQDY4i
— Hananya Naftali (@HananyaNaftali) August 6, 2024
Jamaat ima korenine v ortodoksnem islamskem gibanju v nekdanjem vzhodnem Pakistanu in je bil ustanovljen leta 1975. Počasi se je skupina spremenila v največjo islamsko stranko v državi. Znana je po svoji povezavi z bangladeško opozicijsko stranko BNP, ki so ji leta 2013 prepovedali nastopiti na volitvah, Hasinova je Jamaat prav tako razglasila za teroristično organizacijo, ki deluje skladno z državnim protiterorističnim zakonom. Po poročilih naj bi namreč strankina ustava kršila bangladeško ustavo, saj izrecno nasprotuje t. i. sekularizmu – pomembnemu načelu veljavnega državnega statuta.
Njeno delovanje naj bi bilo sporno že od same ustanovitve Bangladeša, vpletena naj bi bila celo v grozodejstva nad bengalskimi borci za svobodo, uperjena je zlasti proti hindujcem. Hasinova velja za napredno in posvetno voditeljico, ki je verjela v gospodarski vzpon Bangladeša. Čeprav nikoli v celoti ni prepovedala stranke Jamaat, je to storila zadnji teden, saj je njene pripadnike krivila za nastale razmere v državi, kot poroča English Jagran.
Razmere so dosegle vrelišče, hindujska skupnost živi v nenehnem strahu za življenje, požigajo tudi hindujske templje. V preteklih desetletjih je bilo veliko verskih napadov na hindujce. Bangladeška skupina za človekove pravice Ain o Salish Kendra je poročala o najmanj 3679 napadih na hindujsko skupnost med januarjem 2013 in septembrom 2021, in sicer vključno z vandalizmom, požigom in usmerjenim nasiljem.
Meanwhile Hindus in Bangladesh are being subjected to genocide by Muslims and Hindu temples are being burned.
Where are your eyes?
All eyes are on the #Hindus of #Bangladesh pic.twitter.com/cUmsqVIQiQ
— Salwan Momika (@Salwan_Momika1) August 6, 2024
Mednarodno skupnost k ukrepanju pozval Janez Janša
Mednarodne organizacije za človekove pravice so obsodile nasilje in pozvale k takojšnjemu ukrepanju za zaščito hindujske manjšine, vendar se je bangladeška oblast odzivala počasi, razmere pa ostajajo pretresljive. “Vse oči uprte v bangladeške hindujce! Rešite Hindujce v Bangladešu!” je ob videoposnetku zapisal profil na omrežju X. Na nasilje se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je k ukrepanju pozval ameriško ministrstvo za zunanje zadeve in evropskega predstavnika za zunanje zadeve Josepa Borella.
“Nasilje nad hindujci v Bangladešu se širi. Hindujce ubijajo, njihove hiše in templje pa požiga barbarska islamska drhal. To je treba takoj ustaviti, @JosepBorrellF, @StateDept,” je na družbenem omrežju X zapisal Janša.
The violence against Hindus in Bangladesh is spreading. Hindus are being killed and their houses and temples burnt by barbaric Islamic mobs. This must be stopped immediately, @JosepBorrellF @StateDept #BangladeshViolence #BangladeshCrisis #HindusUnderAttack #hindulifematters
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 6, 2024
Na začasno vodstvo postavili vodjo civilne družbe
Predsednik Bangladeša Mohammed Shahabuddin je v torek (6. avgusta 2024) razpustil 12. parlament, oblikovan po nacionalnih volitvah 7. januarja. Prebivalcem je zagotovil, da bodo nove volitve potekale čim prej. Ključni koordinatorji protivladnih protestov so za vodjo začasne vlade predlagali Muhammada Yunusa, uveljavljenega voditelja civilne družbe. Yunus soglaša s prevzemom odgovornosti, je povedal koordinator protestov Nahid Islam, kot poročajo tuji mediji.
A. H.