“Vsaka oblast si želi nadzora nad mediji, ampak, ker je ta, sedanja oblast, šla prek vseh meja, se mi zdi to, da so šli na volitve z maksimo, da prinašajo svobodo in da končujejo neko domnevno diktaturo, ki naj bi jo vodila prejšnja vlada. Sedaj pa vidimo, da se sami obnašajo popolnoma nasprotno,” je dvoličnost vladajočih razkril Pertinač.
V tokratni oddaji Arena z naslovom Ukinitev spomina in medijska (ne)svoboda (celotno oddajo si oglejte tukaj), je TV voditelj Igor Pirkovič uvodoma gostil Jano Grohar, varuhinjo spomina na tri žrtve komunizma. Pirkovič je najprej spomnil, da je to oseba, ki je zaradi komunizma izgubila kar tri sorodnike. Šlo je za tri moške, ki so pobegnili na Avstrijsko Koroško, zatem pa bili vrnjeni v Jugoslavijo, kjer so jih umorili. Najmlajši Lovre, njen stric in brat njene matere, je bil zaprt v Šentvidu, zatem pa izpuščen zaradi nepolnoletnosti, vendar so ga med potjo domov zahrbtno ustrelili. Kje počivajo njegovi posmrtni ostanki, niso nikdar izvedeli. Drugi je bil njegov starejši brat France Kunstelj, sicer duhovnik. Prav tako se je z vlakom vrnil v Jugoslavijo, za kar se je odločil po lastni presoji, čeprav je vedel, kaj se dogaja na Slovenskem. Sorojakov ni želel pustiti na cedilu. V Teharjih so ga komunisti “na zelo okruten način mučili in ubili”. “Mislim, da so ga zato, ker je bil duhovnik in ker je vestno opravljal pastirsko službo.
“Komunisti so mu posekali roke in ga zmrcvarili do konca! Umrl je mučeniške smrti! Vemo to, da so njegovi posmrtni ostanki pod smetiščem pri Celju!” je zaprepaščena povedala. “Tretji pa je bil stric mojega moža, ki je bil prav tako vrnjen v Šentvid, kjer so ga nazadnje videli natovorjenega na tovornjaku, slečenega in odpeljanega neznano kam.” Komentirala je tudi zloglasne besede poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ko je opravičeval ukinitev spominskega dne na žrtve komunističnega terorja. Zelo je bila vesela, da so se varuhi spomina srečali na spominski svečanosti pred parlamentom. Dobili so se v spomin na vse žrtva komunizma, med žrtvami pa ne delajo nikakršnih razlik. “Žrtve so žrtve ne glede na njihovo prepričanje.” Če je kdo naredil kaj hudega, bi moral biti po njenem obsojen. Spomina nanje pa jim ni mogoče odvzeti, ker so ljudje in od tega spomina odvisni. Prepričana je, da je tudi naša država odvisna od tega spomina, brez katerega ne more delovati. Potomci zločincev se po njenem krčevito upirajo obelodanjenju resnice, ki jo potomci pomorjenih še vedno iščejo, da ne bi prišla na dan. Prepričana je, da se zlo ne sme ponoviti in da z jezo ter maščevalnostjo tega ni mogoče rešiti. Sorodniki pomorjenih po njenih izkušnjah nosijo hude posledice povojnih zločinov.
Drugi gost v studiu je bil voditelj oddaje Faktor na TV3 Aljuš Pertinač. Pirkovič je uvodoma spomnil, da naj bi se slednji v eni od oddaj znesel nad predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Šlo je za oddajo, v kateri je psihoanalitik Roman Vodeb analiziral psihološki profil predsednice DZ, za kazen pa mu je policija zaračunala 250 evrov globe. Zatem pa je še agencija AKOS na dvajsetih straneh poslala obvestilo o začetku inšpekcijskega postopka. Pirkovič je spomnil na Golobove besede, da “je osvoboditev RTV edina zaveza, na kateri bodo vztrajali”. Prikovič: “Ali osvobajajo tudi Faktor na TV3?” Pertinač: “Če se malce pošaliva, mi smo že osvobojeni, sicer pa drži. Predsednico DZ je zmotila neka vsebina o eni izmed naših oddaj in je sprožila dva postopka.” Podala je prijavo na policijo in prijavo na pristojno agencijo – AKOS, je še pojasnil. Organi pregona so se odločili, da se je Vodeb vedel nasilno in žaljivo ter ga oglobila. AKOS pa Vodebu in Pertinaču očita, da sta “razčlovečila ženski spol”.
Golob je obljubljal svobodo, dobili pa smo ravno nasprotno!
Pertinač: “Meni to očitajo zato, ker sem v oddaji postavil vprašanje, ali lahko Slovenija preživi Natašo Pirc Musar in Urško Klakočar Zupančič na dveh najpomembnejših funkcijah.” Voditelj Arene je prepričan, da je Akosov dokument mogoče strniti v dve točki, saj gre za ponavljanje ene in iste vsebine. Pertinaču AKOS očita tudi, da je Vodeba izzval z besedami, “kaj pomenijo rdeči salonarji pri predsednici DZ?” Agencija meni, da Pertinač razvija teorijo o manjvrednosti ženskega spola. Obenem mu očitajo namerno spodbujanje sovraštva do dotičnih oseb istega spola. “Oseba, ki je to pisala, je neka zunanja sodelavka agencije in ni poklicana, da presoja, kaj je pravilna psihoanaliza, kar smo jim tudi odgovorili.” Bolj pa skrbi dejstvo, da agencija, ki je pristojna za televizijo in komunikacije, o sami televiziji nima ustreznega znanja. “Naša oddaja poteka v živo in pri tovrstnih oddajah niso mogoči vnaprejšnji scenariji. Zagotovo pa v oddajah, kot je Faktor, voditelj izzove komentatorja, vendar z namenom, da nekaj pove, da pove resnico. Tudi v vaši oddaji se ne pogovarjava zato, da mine čas …” Postopka sicer še nista pravnomočna, za Vodeba pa je prepričan, da bo s pritožbo na policijo uspel, enako kot bivši politik Pavle Gantar v podobnem primeru …
“Nobeni vladi ne koristi, da nadzira medije!”
Pirkovič je spomnil, da je v primeru Faktorja in sogovornikov postopek stekel zelo hitro. “Vsak se lahko vpraša, kaj to pomeni za medijsko svobodo in svobodo govora v Sloveniji.” Vsakomur je jasno, da vlada “zateguje zanko okoli vratu” kritičnim medijem, meni Pirkovič. Pertinač pa meni, da tudi podporniki Svobode ne morejo spregledati dejstva, da oblast skuša povečati vpliv nad mediji. “Hiša, v kateri poteka najin pogovor, je tipičen primer tega, mimo tega ne moremo.” Ne moremo reči, da gre za teorijo zarote. Nemogoče pa je, da bi oblast imela pod nadzorom vse medije, če ne gre ravno za Severno Korejo. Ravno tako nobeni vladi ne koristi, da ima medije pod nadzorom, še meni Pertinač. Prepričan je, da ljudje niso neumni, in če ves čas poslušajo eno plat zgodbe, vidijo, da zadeva ne deluje. Posledično pa nobena oblast ne obstane dolgo časa. Velike težave je imela oddaja Faktor že v času Marjana Šarca, ko je pozval, da naj državna podjetja ne oglašujejo v določenih medijih. Golobova vlada pa se zadeve loteva na individualnem nivoju.
Domen Mezeg