Vlada Roberta Goloba je izdala uredbo o novi določitvi lestvic katastrskega dohodka. Ta se zaradi višjih prihodkov v preteklih letih drastično zvišuje predvsem lastnikom oljčnih nasadov, hmeljišč, vinogradov in gozdov. Za komentar smo povprašali predsednika Kmetijsko-gospodarske zbornice, kjer se z uredbo ne strinjajo, saj se zaradi sprejetih sprememb: “Zvišuje osnova za dohodnino, osnova za vse socialne transferje, kot so socialno varstvo, štipendije, subvencije za znižano plačilo vrtca in vse ostalo, za kar je osnova katastrski dohodek. To bo na primer vplivalo tudi na tiste, ki so lastniki kmetijskih zemljišč ob redni zaposlitvi, tudi njim se bo to poznalo pri izračunu dohodninske osnove.”
Največja povišanja lahko pričakujejo lastniki oljčnih nasadov, kjer prihaja do 59-odstotnega zvišanja. Visoka povišanja bodo doletela tudi lastnike hmeljišč, za 56 odstotkov in vinogradov, pri katerih se bo katastrski dohodek zvišal za 30 odstotkov. Zvišanje bo doletelo še lastnike gozdov, za 8 odstotkov, medtem ko se lahko čebelarji nadejajo zmanjšanja “zaradi povečanja števila registriranih čebeljih panjev na presečni datum”, kot je zapisano v uredbi.
Potem ko je vlada Janeza Janše katastrski dohodek z interventnimi zakoni prepolovila, se je nova vlada očitno odločila tega povišati, kar je naletelo na precejšnje neodobravanje slovenskih kmetov. Kako bo uredba vplivala na življenje in delo slovenskega kmeta, smo povprašali predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Romana Žvegliča, ki je prepričan, da bi bilo potrebno spremeniti že samo metodologijo, ki se uporablja za določanje katastrskega dohodka, od vlade pa pričakuje, da bo uredbo spremenila, ali z interventnim zakonom, kot je to naredila vlada Janeza Janše, ali pa s spremembo že omenjena metodologija. A kot pravi Žveglič: “Ta vlada ni naredila nič od tega,” pri tem pa dodaja, da ima vlada še do konca leta čas, da na to področje uvede potrebne spremembe. Spremembe bodo namreč imele vpliv na kmetijsko šele z naslednjim letom.
KGZ se bo z vlado srečala na sestanku ali pa v javnosti
Kmetijsko-gospodarska zbornica se do sedaj s predstavniki nove vlade še ni uspela sestati, le z ministrstvom za kmetijstvo, a bo do tega sestanka očitno moralo priti, saj v KGZ pripravljajo nabor ukrepov, ki bi jih morala vlada sprejeti na področju kmetijske in gozdarske dejavnosti. Nabor ukrepov pa ne bo zadeval samo kmetijskega resorja, temveč tudi gospodarski, okoljski, finančni in socialni. “Med temi ukrepi je tudi predlog spremembe lestvice katastrskega dohodka,” razkriva Žveglič, od vlade pa tudi pričakuje, da ji bodo lahko te ukrepe čim prej predstavili: “Na takšen ali drugačen način. Če se ne bomo mogli z njimi sestati, pa javno, preko pritiska javnosti.”
Glede dviga cen hrane: “Ta ukrep ne pomeni nič”
Povprašali smo ga tudi za mnenje glede napovedanega vladnega ukrepa za blaženje draginje na področju prehrane. Kot je napovedal predsednik vlade, nameravajo uvesti nekakšno evidenco cen prehranskih produktov, ki se pojavljajo na trgovskih policah, kar pa po mnenju Žvegliča ne bo imelo nobenega učinka. Končna cena namreč ne razkriva, na kateri točki prehranske verige je prišlo do dejanskega zvišanja cen, pri kmetu, živilskopredelovalni industriji, ali pri trgovcu. “Nek trgovec ima lahko na primer nizko ceno, ampak to je lahko prišlo na račun tega, da je za vrat stisnil živilskopredelovalno industrijo, ta pa je nato stisnila kmeta, trgovec pa je pri tem še vedno lahko obdržal visoko maržo. Ta ukrep torej ne pomeni nič. Potrebno je narediti celoten pregled cen in koliko h ceni prispevajo posamezni deležniki v verigi. Kmetje, kot najšibkejši člen v verigi od vlade pričakujemo, da nas zaščiti,” je bil jasen prvi predstavnik kmetov.
Andrej Žitnik