Stopnja zaupanja v delo vlade Roberta Goloba je doživela nov udarec. Ta sicer konsistentno pada že od konca preteklega leta, v javnomnenjski raziskavi, ki je bila izvedena med 18. in 20. marcem pa je bila izmerjena stopnja zaupanja najnižja doslej. “To je -18, kar je za 40 točk manj od najvišje izmerjene stopnje zaupanja junija lani, ko je znašala +22,” so zapisali v Valiconu. Nato je bila izvedena še ena raziskava, ki pa je zabeležila še dodatni padec podpore vladi.
“Le dober teden dni kasneje smo v raziskavi Ogledalo Slovenije, njeni rezultati bodo objavljeni v prihodnjih dneh, zabeležili še slabšo stopnjo zaupanja v vlado kot institucijo, in sicer -37. Razliko lahko deloma pripišemo kontekstu raziskave, saj se v prvem primeru vprašanje nanaša konkretno na zaupanje v vlado “pri sprejemanju odločitev, odzivanju na krizne situacije in vodenju države na sploh” ne glede na to, ali to vlado politično podpirajo ali ne, v drugem pa na splošno zaupanje v vlado kot eno od skoraj 30 opazovanih institucij, deloma pa tudi dogodkom v dnevih med obema meritvama (izjave predsednika vlade o reformah in komuniciranju delov vlade v zvezi s tem),” so zapisali v agenciji.
Kot pojasnjujejo, pada tudi povprečna ocena dela vlade po posameznih področjih. Najslabšo oceno je vlada prejela na področju komuniciranja s prebivalci. Spomnimo, opozicija, ki si je med prejšnjo in reformno vlado Janeza Janše nadela ime KUL, je precejšnji del svojih kritik vlade utemeljila na zgrešeni komunikaciji, zato je izrazito pomenljivo, da se je po mnenju volivcev najslabše odrezala prav na tem področju. Prejela je oceno 2,4 marca letos, lansko leto avgusta je bila ocenjena z 3,1.
Glede na to, da je virus covida-19 domala izginil iz javnih občil, ne čudi, da se ocene glede tega ne spreminjajo in je hkrati tudi najbolje ocenjeno delo vlade.
Rezultati sramežljive proruskosti vlade
Posebno poglavje ankete pa je opazen premik v odnosu prebivalstva do vojne v Ukrajini. Potem ko o zunanjepolitični usmeritvi Janševe vlade ni bilo nobenega dvoma, je Golobova vlada in z njo zunanja ministrica Tanja Fajon ubrala drugačno pot, ki je sicer navzven prozahodna, navznoter pa vse prej kot to. Spomnimo le, kako je vladajoča koalicija zavrnila deklaracijo, ki bi označila Rusijo kot državno podpornico terorizma. V času mandata Roberta Goloba so v javnost plasirala tudi pisma tranzicijskih vplivnežev na čelu z Milanom Kučanom in Danilom Türkom, ki sta pozvala svetovne voditelje k takojšnjem prenehanju vojne v Ukrajini, kar je strokovna javnost hitro interpretirala kot proruski pamflet. Skratka, subtilno delo, usklajeno medijsko (s tranzicijskimi mogočneži, beri – TUKAJ) poročanje je obrodilo rezultate.
Rusofilska politika Golobove @vladaRS že kaže konkretne rezultate. Vse manj ljudi verjame, da je Rusija kriva za vojno v Ukrajini.
Kot so napovedovali v kampanji – zasuk zunanje politike @MZEZ_RS. Še malo, pa se bodo države v OZN spraševale, kakšne so sploh razlike med 🇸🇮 in 🇧🇾. pic.twitter.com/l4XQmKiHFe
— Nejc Brence (@BrenceNejc) April 11, 2023
Gal Kovač