Golobova plačna reforma je predsedniku vlade morda kupila nekaj simpatij pri najbolje plačanih javnih uslužbencih, a po drugi strani povzroča katastrofo na strani javnih financ, plače najslabše plačanih javnih uslužbencev pa so se v določenih primerih celo zmanjšale. Za komentar smo prosili podpredsednika odbora za finance v državnem zboru Rada Gladka, ki prav tako opozarja na pretirano optimistično načrtovanje proračuna.
Fiskalni svet že nekaj časa opozarja na slabo, celo neodgovorno proračunsko načrtovanje Golobove vlade. V zadnji mesečni informaciji opozarjajo, da bo učinek sprememb plačnega sistema oz. plačne reforme približno dvakrat višji od ocen, ki so bile podane pred uvedbo sistema, poročajo Finance.
Fiskalni svet napoveduje, da se bo proračunski primanjkljaj povečal za 2,5 odstotka bruto domačega produkta in da je ta primarno povezan s spremembo plačnega sistema v javnem sektorju. V kolikor se bodo njihove projekcije uresničile, bo vlada prekršila fiskalno pravilo, tveganje za javne finance pa bi se še povečalo.
Fiskalni svet opozarja, da bo učinek plačnega sistema dvakrat višji od prvotnih ocen, proračun pa bo seveda bremenila tudi božičnica, ki bo davkoplačevalce obremenila za približno 120 milijonov evrov. Božičnica, ki so jo predstavniki delodajalcev označili kot jasen predvolilni bombonček, pa bo seveda bremenila tudi tiste, ki proračun financirajo. Prav tako še ni jasno, kako bodo na javnofinančni položaj vplivali obrambni izdatki.
Ena izmed posledic neodgovornega trošenja Golobove vlade bi lahko bila tudi izguba zaupanja finančnih trgov, v paketu z izgubo zaupanja pa seveda pride tudi zmanjšana bonitetna ocena Slovenije, s to pa dražje zadolževanje na finančnih trgih. Rešitev Fiskalnega sveta je preprosta – omejiti proračunske odhodke in povečati učinkovitost in preglednost porabe javnih sredstev.
Sistemska past za prihodnjo @vladaRS https://t.co/gO2jla0OEm
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 21, 2025
Tako kot mednarodne in domače institucije tudi Fiskalni svet opozarja na šibko gospodarsko rast in posledično manjše proračunske prihodke, kar bo še dodatno poslabšalo javnofinančni položaj.
Pokojninska reforma bi lahko delno omilila težavo in pripomogla k doseganju srednjeročne vzdržnosti, a zaradi pričakovanega poslabšanja stanja javnih financ v obdobju do leta 2028 ne bo (sama po sebi) zagotovila vzdržnega dolga, poročajo Finance.
Vlada ravnodušno: Zavedamo se tveganj
Začuda pa tudi vlada Roberta Goloba te dni trdi, da se zaveda tveganj lastnega proračunskega načrtovanja. Na svoji spletni strani so včeraj zapisali: “Vlada se zaveda tveganj, zato spremlja aktualna dogajanja in po potrebi sprejema ukrepe.” In kako se nameravajo lotiti reševanja godlje, ki so jo sami zakuhali? V sporočilu za javnost pišejo, da bodo preprosto začasno podaljšali pogodbene roke izplačil. “Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada ustavi prevzemanje obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti,” so zapisali.
Tveganj pa se akutno zaveda tudi opozicija. Za komentar proračunskega načrtovanja smo povprašali podpredsednika odbora za finance v državnem zboru Rada Gladka iz stranke SDS.
Proračunski primanjkljaj v višini dveh milijard evrov
“Tako s spremembo proračuna za leto 2026 kot tudi za leto 2027 smo enormno dvignili odhodkovno stran proračuna, pri čemer imamo kot država hkrati težave na prihodkovni strani, saj se kupna moč prebivalstva kot tudi absorbcijska moč gospodarstva umirja. Zastavlja se vprašanje, ali bo imela država dovolj prihodkov, da bo lahko sledila proračunskim načrtom,” pove Gladek. Pojasni, da kot glavno težavo vidi načrtovanje “ogromnega” primanjkljaja v višini dveh milijard evrov, v to pa ni v celoti zajet učinek plačne reforme, glede na ugotovitve Fiskalnega sveta bo ta celo dvakrat višji od načrtovanega, prav tako pa v ta primanjkljaj še ni zajeta božičnica. Kot pojasnjuje, bo za izplačilo božičnice potrebno denar prerazporejati iz drugih proračunskih postavk.
Gladek dalje razlaga, da se vlada naslanja na projekcije Urada za makroekonomske analize (UMAR), ki bi se lahko kaj kmalu izkazale za pretirano optimistične, to pa bi lahko ogrozilo proračun, saj ta ni zastavljen zadosti previdno. Opozarja pa tudi, da se bo morala Slovenija za vladne proračunske potrebe ponovno zadolžiti v višini šestih milijard evrov. “Približno polovica tega zneska se bo porabila za poplačilo starih dolgov,” pojasnjuje Gladek.
Glede vladne napovedi, da bi se v primeru težav pač zamaknila izplačila iz proračuna, pa pravi: “Do tega je v zgodovini že prišlo, ko je vlada proti koncu leta videla, da ne bo mogla izpolniti vseh obveznosti, in je zaprla proračun. Kar pa predstavlja nov problem. Vlada se zanaša oz. stavi na investicije, ki bodo poganjale gospodarsko rast – če te ustaviš oz. podaljšaš dolžino izplačilnih rokov zaradi pomanjkanja sredstev, lahko to predstavlja nov problem za gospodarstvo, ki se je na ta pogodbeno določena izplačila zanašalo.”
Ž. K.