Medtem ko je bilo v obdobju vlade Janeza Janše nekaj opaznih investicij v planinske koče, vlada pod Robertom Golobom “povsem pozablja na planinski svet”. Planinske koče v Sloveniji se namreč soočajo z velikimi izzivi glede obnove in vzdrževanja, saj jih več kot 100 potrebuje prenovo, planinska društva pa se hkrati spopadajo s finančnimi težavami.
PZS opozarja, da brez državne pomoči planinska infrastruktura tvega propadanje, kar bi negativno vplivalo na turizem, saj planinske koče in poti privabljajo okoli 1,7 do 3 milijone obiskovalcev letno.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) je v Sloveniji trenutno 176 planinskih koč, od katerih jih velika večina, zlasti tiste, zgrajene v času prostovoljnih akcij, ne ustreza sodobnim standardom in potrebuje obnovo, predvsem ekološko in energetsko sanacijo. PZS ocenjuje, da je okoli 60 koč strateškega pomena (v visokogorju, izhodiščne postojanke ali ob Slovenski planinski poti), za njihovo prenovo pa bi bilo potrebnih od 15 do 20 milijonov evrov, pri čemer povprečna obnova ene koče stane okoli 300.000 evrov. Planinska društva, ki upravljajo te koče, se soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj so njihovi prihodki večinoma odvisni od obiska in sezone, kar pogosto ne zadošča za večje investicije.
Država sistemskega financiranja za vzdrževanje in obnovo planinskih koč nima, kar dodatno otežuje položaj društev. PZS si prizadeva za zakonsko ureditev in sistemske rešitve, pogovori z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pa so se že začeli.
Investicije v času vlade Janeza Janše
V obdobju vlade Janeza Janše je bilo nekaj opaznih investicij v planinske koče, predvsem prek razpisov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Leta 2021 je bil objavljen razpis za energetsko in okoljsko sanacijo, v okviru katerega je 25 planinskih koč prejelo sredstva v skupni vrednosti 5 milijonov evrov. Med drugim so bile obnovljene koče, kot so Cojzova koča na Kokrškem sedlu, Planinska koča na Uskovnici in Frischaufov dom na Okrešlju ter Mozirska koča na Golteh, ki sta pogorela v požaru.
Investicije so vključevale zamenjavo naprav za ogrevanje, vgradnjo toplotnih črpalk, sončnih elektrarn, malih čistilnih naprav in ukrepe za zmanjšanje porabe vode.
Investicije v času vlade Roberta Goloba (2022–danes)
V obdobju vlade Roberta Goloba ni bilo zaznati novih razpisov ali neposrednih finančnih sredstev, namenjenih obnovi planinskih koč, kar je sprožilo kritike, da vlada “povsem pozablja na planinski svet”. PZS je opozorila, da ministrstvi za gospodarstvo ter za okolje in prostor ne namenjata sredstev za vzdrževanje planinske infrastrukture, prav tako Slovenska turistična organizacija (STO) v svojem 14-milijonskem proračunu nima sredstev za te namene. Pogovori med PZS in ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport so domnevno v teku, poroča STA. Državni sekretar Matevž Frangež je izpostavil, da država prepoznava potrebo po obnovi planinskih koč in da nameravajo to vprašanje obravnavati v medresorski skupini.
Dodatni izzivi in perspektive
PZS opozarja, da brez državne pomoči planinska infrastruktura tvega propadanje, kar bi negativno vplivalo na turizem, saj planinske koče in poti privabljajo okoli 1,7 do 3 milijone obiskovalcev letno.
Država sicer podpira nekatere projekte, kot so prevozi opreme s Slovensko vojsko in policijo, a to ne zadostuje za večje investicije. V primerjavi z Avstrijo (90 milijonov evrov) in Švico (220 milijonov frankov) Slovenija pri sistemskem financiranju planinske infrastrukture močno zaostaja.
A. H.