Na družbenem omrežju X je uporabnik objavil sliko računa za gorivo. Slika prikazuje račun za gorivo (dizel) iz Argentine, natančneje z bencinskega servisa Shell, kjer so po navodilih predsednika Argentine posebej navedeni vsi davki. Skupni znesek nakupa je 109.920,07 argentinskega pesa, od česar je 77.332,81 pesa osnovna cena goriva, preostanek pa predstavljajo različni davki in takse.
Pregleden prikaz davkov na računih je del politike argentinskega predsednika Javierja Mileia, da bi državljani jasno videli, koliko denarja gre v državno, provinčno ali občinsko blagajno. Namen je povečati transparentnost in morda spodbuditi javno razpravo o višini davkov ter njihovi upravičenosti. Ko je Petrol v Sloveniji lani želel uvesti podobno iniciativo, so naleteli na neodobravanje vladajoče strukture.
Milei, znan po svojih libertarskih ekonomskih stališčih, je med drugim obljubil povečanje transparentnosti obdavčenja, kar vključuje ločeno izkazovanje vseh davkov na računih, kot je vidno na priloženem računu za gorivo. Ta pristop je del širše strategije, s katero želi pokazati državljanom, koliko njihovega denarja gre v državno blagajno, kar naj bi spodbudilo javni pritisk za zmanjšanje davkov in javne porabe. Milei je v svojih govorih, zlasti ob prvi obletnici mandata decembra 2024, obljubil poenostavitev davčnega sistema z zmanjšanjem števila davkov (cilj je zmanjšati število davkov na šest ali manj) in povečanjem avtonomije provinc pri upravljanju davkov.
Petrol v Sloveniji lani
Petrol je v letu 2024 začel na nekaterih računih za gorivo posebej navajati delež davkov, kot so trošarine in DDV, ki so vključeni v ceno goriva. To je bil del širšega trenda transparentnosti, ki ga spodbuja Evropska unija, saj želijo potrošniki bolje razumeti, koliko od končne cene goriva gre za davke.
V Sloveniji trošarine in DDV predstavljajo znaten delež cene goriva – po podatkih iz leta 2023 je trošarina za dizel znašala približno 0,43 evra na liter, za bencin pa 0,53 evra na liter, kar je razvidno iz poročil Tax Foundation. Poleg tega se obračuna še DDV (22 odstotkov v Sloveniji), ki se nanaša na celotno ceno, vključno s trošarino.
Ta iniciativa ni bila deležna široke medijske pozornosti, kot je bil primer v Argentini, a je vseeno sprožila nekaj razprav. Ekonomist Matej Lahovnik je 6. aprila 2025 zapisal, da so vladajoči nasprotovali Petrolovemu prikazovanju strukture cene na ročkah za točenje goriva, ker bi to lahko razkrilo, zakaj je gorivo v Sloveniji dražje kot na Hrvaškem, kjer so dajatve nižje.
To nakazuje, da je Petrol dejansko poskusil prikazati strukturo cene, kar podpira idejo o iniciativi za transparentnost.
Ideja za naslednjo vlado?
Na politično strategijo Mileia se je odzval tudi politični analitik Mitja Iršič, ki meni, da bi to lahko uvedla naslednja vlada in da bi transparentno prikazovanje davkov na računih lahko postalo orodje za zmanjšanje javne porabe. “Dobra ideja za naslednjo vlado. Na tak način se bi zelo enostavno rezalo javno porabo, ko se bo videlo na kak način folk sponzorira razne Mirovne inštitute.” Če bi ljudje jasno videli, kam gre njihov denar (npr. v financiranje institucij, kot so Mirovni inštituti, ki jih nekateri morda dojemajo kot nepotrebne ali politično pristranske), bi to lahko privedlo do večjega javnega pritiska na vlado, da zmanjša takšne izdatke, meni Iršič.
T. B.