Po propadlem projektu vetrnic na Pohorju se zdaj pripravlja nov poseg v naravo – tokrat v Halozah, kjer bi na grebenu Maclja postavili pet vetrnih elektrarn. Občani v Žetalah temu odločno nasprotujejo, kar dokazuje množična podpora civilni iniciativi, ki je bila ustanovljena v le nekaj dneh.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Dravske elektrarne Maribor načrtujejo postavitev vetrnic zgolj sto metrov od nekaterih bivališč, pri čemer tamkajšnjim prebivalcem niso transparentno pojasnili razsežnosti projekta. Občani so bili izključeni iz procesa odločanja, vpogled v dokumentacijo pa jim je onemogočen.
Kljub dolgoletnim opozorilom strokovnjakov, da obnovljivi viri energije (OVE) niso rešitev podnebne krize, še manj pa energetske samozadostnosti, aktualna oblast vztraja pri njihovi vsiljeni implementaciji. Predstavnik civilne iniciative Roman Medved je včerajšnjo razpravo označil za burno in izpostavil pomanjkanje informacij: “Ljudje šele zdaj dojemajo razsežnosti projekta, ki ga država umešča v prostor. Gre za investicijo, vredno 54 milijonov evrov, ki bi posegla v neokrnjeno naravo ob Sotli, le streljaj stran od pragozda. Zahtevamo transparentnost in študije vplivov, ki jih ne bodo pripravljali zgolj investitorji.”
Vlada se kljub nasprotovanju prebivalcev in okoljskim pomislekom ne umakne. Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za vetrno polje Rogatec je bil sprejet že leta 2020, pri čemer se investitor, Dravske elektrarne Maribor, ni oziral na želje lokalne skupnosti. Sprva so načrtovali šest vetrnic, nato so zaradi pritiska javnosti število zmanjšali na pet, a problem ostaja – vetrnice bi bile visoke do 220 metrov, njihova skupna moč pa ostaja neznanka, saj se državni prostorski načrt temu vprašanju izogiba.
“Civilna iniciativa bo razkrila, zakaj vetrne elektrarne niso nedolžna rešitev in kakšne dolgoročne posledice lahko prinesejo našemu okolju, vodi, zdravju in kakovosti življenja,” so zapisali v objavi na FB in povabili na predstavitev 25. 3. v Kulturnem domu Dobrna.
Vlada je že leta 2023 sprejela zakon, ki daje prednost projektom obnovljivih virov energije, pri čemer investitorjem omogoča prejemanje več deset milijonov evrov nepovratnih sredstev. Tako je na razpisu sodelovalo tudi podjetje Energija na veter, ki je želelo na Pohorju postaviti kar 56 vetrnih elektrarn. Projekt je naletel na izjemen odpor, saj bi močno posegel v naravno okolje. Po številnih pritiskih in protestih je ministrstvo za naravne vire in prostor marca 2023 zavrnilo gradbeno dovoljenje za 35 vetrnic, investitor pa je nato umaknil vlogo še za dodatnih 21.
Vlada Roberta Goloba vztraja pri zelenih projektih ne glede na posledice za naravo in prebivalce. Namesto transparentnega vključevanja lokalnih skupnosti se poslužuje pristopa hitrega vsiljevanja odločitev, kar kaže na nevaren precedens pri umeščanju energetskih projektov v občutljive ekosisteme. Vetrne elektrarne niso univerzalna rešitev, še manj pa lahko nadomestijo stabilne energetske vire.
O posebnostih obnovljivih virov tehnologije smo v preteklosti pogosto pisali. Te so lahko učinkovite v primernih vremenskih razmerah, imajo pa tudi veliko omejitev. V zimskih mesecih, še posebej ob slabem vremenu, energije skorajda ne proizvajajo. Tehnologija hranjenja proizvedene elektrike prav tako ni na ustreznem nivoju. V zadnjem obdobju se na političnem prizorišču odvija spopad, v katerem OVE igrajo ključno vlogo. Del politike skupaj z levo usmerjenimi nevladnimi organizacijami propagira energetski miks, ki bi se povsem zanašal na obnovljive in fundamentalno nezanesljive vire energije, del politike pa zagovarja gradnjo JEK2, ki bi Sloveniji omogočil zanesljiv vir elektrike, neodvisen od vremenskih in sezonskih neprilik.
A. H.