Čeprav imamo novo vlado, škodljive posledice prejšnje vlade, kot tudi njihova naklonjenost do nevladnikov, še vedno odmevajo v slovenski družbi.
25. maja letos, tik pred nastopom nove vlade, je objavil Eko sklad rezultate javnega razpisa za projekte nevladnih organizacij na področju podnebnih sprememb. Sam sklad se financira iz t.i. “podnebnih dajatev”, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Razpis za “sofinanciranje ozaveščevalnih, izobraževalnih in promocijskih projektov nevladnih organizacij” je bil objavljen decembra 2025, slednjim pa je namenil skupno milijon evrov iz sredstev Podnebnega sklada.
Od skupnega zneska je bilo do 300.000 evrov namenjenih manjšim projektom, ki trajajo od 10 do 12 mesecev, do 700.000 evrov pa večjim projektom s trajanjem od 20 do 24 mesecev. Prijavitelji so lahko za manjše projekte zaprosili za sofinanciranje v višini od 10.000 do 30.000 evrov, za večje projekte pa od 30.000,01 do 200.000 evrov. V obeh primerih je razpis omogočal sofinanciranje do 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta.
Tako je Golobova vlada delila naš denar nevladnikom, namesto, da bi omogočila višje pokojnine ali poskrbela za katastrofalno stanje v zdravstvu. Med manjšimi projekti, ki so si razdelili 299.525 evrov, so bili med drugim izbrani projekt Trajnostno na delo 2.0: razogljičimo poti društva CIPRA Slovenija, projekt REČNICE zavoda Revivo, projekt Energija prihodnosti – mladi kot nosilci pravičnega zelenega prehoda Društva za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji, projekt Trajnostno v gore za njihovo podnebno odpornost Planinske zveze Slovenije ter projekt Prilagajanje košnje podnebnim spremembam Slovenskega društva za varstvo opraševalcev Čmrljica. Sredstva so prejeli tudi Društvo Knjižnica reči, zavod Jezerski hram, društvo Mozaik, Društvo 404 in zavod Povod. Ker ni bilo porabljenih vseh sredstev za manjše projekte, se je preostalih 475 evrov preneslo na razpis za večje projekte.
(Foto: Nejc Trampuš)
Za večje projekte je bilo razdeljenih skupaj 700.475 evrov. Največ, 200.000 evrov, je prejel projekt društva Focus Pravica do trajnostne hrane, ki je dostojno pridelana in dostopna. Umanotera je za projekt Omejimo okolju škodljivo oglaševanje: od nevidnega problema do jasnih rešitev prejela 199.584 evrov, Kulturno društvo Prostorož pa 167.070 evrov za projekt Odporne četrti – celostni pristop za spodbujanje podnebne odpornosti, trajnostne mobilnosti in kakovostnega bivanja. Okoljsko raziskovalni zavod je za projekt Meriti, kar preprečimo: ponovna uporaba kot energetski in podnebni ukrep prejel 133.821 evrov, kar je bilo manj od zaprošenega zneska, saj ob razvrstitvi ni bilo več dovolj razpoložljivih sredstev za polno financiranje projekta.
Čeprav gre v nekaterih primerih za klasična društva, kot je denimo Planinska zveza Slovenija, so drugi nevladniki iz seznama povezani s progresivnimi organizacijami in levičarskimi ideologijami. Umanotera je tako pred volitvami letos pripravila analizo analizo volilnih programov strank zbor “z vidika podnebja in okolja”, kjer sta seveda na vrhu Levica in Vesna, sledijo stranke kot je Gibanje Svoboda, popolnoma pri dnu pa je SDS. Prav tako sta Umanotera in Focus sodelovali skupaj z Inštitutom 8. marec v kampanji proti noveli Zakona o vodah.Nadalje, Focus naj bi v nekatere svoje projekte vključeval tudi feministične tematike “enakosti spolov” in upoštevanje “spolnega vidika” pri revščini. Focus v nekaterih evropskih projektih vključuje tematike enakosti spolov (npr. projekt ClimACT) ter pristop, ki upošteva vidik spola pri energetski revščini. Takšen je, na primer, projekt GENDER4POWER (Spol za moč).
A. S.