Na javno dostopnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vključno z Erarjem in rubriko “Premoženjsko stanje“, ni moč najti podrobne premoženjske prijave Katarine Bervar Sternad. Uradni podatki KPK navajajo, da ob nastopu mandata aprila 2026 ni imela premoženja, ki bi bilo predmet poročanja.
Ali gre za resnično skromnost ali za zelo učinkovito upravljanje zasebnih financ, ki ostaja izven javnega vpogleda? To vprašanje je še posebej relevantno pri osebi, ki vodi institucijo, odgovorno za nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev.
Obvestila je o omejitvah poslovanja, ki domnevno izhajajo iz zunajzakonskega razmerja. Po naših virih gre za omejitve na kar petih podjetjih, a tudi ta informacija ni neposredno in jasno vidna v javno objavljenih seznamih na spletni strani KPK.
Sprememba pravil poročanja za poslance in druge funkcionarje
Konec marca 2026 je komisija spremenila svoje stališče glede poročanja premoženjskega stanja. Po novem morajo vsi zavezanci ob vsakem nastopu funkcije oz. mandata ponovno poročati o celotnem premoženjskem stanju na dan nastopa nove funkcije, tudi če so to funkcijo opravljali že prej in če gre za neprekinjeno kontinuiteto mandata.
Do zdaj je veljalo, da če je zavezanec po koncu ene javne funkcije v roku enega meseca začel drugo (npr. ponovno izvoljen poslanec, župan ali ponovno imenovan podžupan, uradnik na položaju ipd.), mu ni bilo treba znova prijaviti celotnega premoženja – dovolj je bila le prijava spremembe funkcije. V praksi pa se je dogajalo, da nekateri funkcionarji, ki so svoje funkcije opravljali nepretrgoma daljše obdobje, KPK podatkov o premoženjskem stanju niso poročali že desetletje ali več. Zato je senat KPK sprejel novo stališče: odslej velja obveznost ponovnega poročanja o celotnem premoženju ob vsakem novem mandatu. Izjema velja le za prehod iz poslanske funkcije na ministrsko ali sekretarsko mesto.
Ta sprememba ni bila sprejeta z novelo zakona, temveč z internim stališčem komisije, kar bi lahko razumeli, da je Bervar Sternad “samovoljno” spremenila pravila. Poslancem in drugim funkcionarjem, ki tega niso storili v predpisanem roku (najpozneje v enem mesecu po nastopu mandata), grozijo kazni. Kritiki opozarjajo, da ima KPK že vse podatke, a kljub temu zahteva novo celovito poročanje.
Kot omenjeno, premoženje Brvar Sternad iz javno dostopnih podatkov ni znano, je pa pred nastopom funkcije na KPK dolgoletno vodila Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Kot direktorica ga je vodila od leta 2010, torej več kot 16 let (pred tem je bila v centru zaposlena že od leta 2004). V času njenega vodenja je PIC prejel znatna javna sredstva. Organizacija je bila aktivna tudi na področju migracij, kjer je nudila pravno pomoč tujcem in beguncem. Pred časom smo poročali, da je nekdanji policist javno razkril, da je preko omenjene organizacije migrantom pomagala zaobiti pravila in policijske postopke ter aktivno podpirala nezakonite migracije.
Za kredibilnost KPK ni dovolj le formalno poročanje o premoženju brez vidnih podatkov v javnih registrih ali selektivna strožja pravila za poslance. Potrebna je polna, lahko dostopna transparentnost na vseh ravneh – vključno z vodstvom komisije same.
A.H.