Ko predsednik vlade Robert Golob in njegova koalicija niti po treh letih in pol, nekaj mesecev pred volitvami torej, nimata kaj pokazati, začne vlada hinavsko obljubljati predvolilne bombončke – s političnim manevrom in posledično delitvijo “sladkih” ukrepov za volivce. Vladajoči se gredo nevarno igro tako za gospodarstvo kot državljane.
Pri obljubljanju predvolilnih bombončkov gre za metaforo, ki v prenesenem pomenu poudarja populistične in kratkoročne koristi. Kritiki menijo, da so hinavske, ker jih nameravajo financirati na račun gospodarstva, dolgoročne stabilnosti ali drugih prioritet, ne pa iz resničnih strukturnih reform.
Primer božičnice
Glavni primer je predlog uvedbe obvezne in neobdavčene božičnice oziroma t. i. 14. plače, ki ga je vlada napovedala 17. septembra in obravnavala 19. septembra 2025. To sicer ni osamljen primer – Golobova vlada je podobno ravnala že prej. Marca 2025 je tako na primer obljubljala razbremenitev davkov za zaposlene. Namesto tega smo bili priča povečanju davkov, med drugim davka na plače za dolgotrajno oskrbo, ki ga prisilno plačujemo od 1. julija 2025, storitve za to pa niso na voljo.
Golob je torej znan po obljubah, sedaj, v predvolilnem ozračju, pa jih trosi še več. Volitve so blizu, podpora Golobu pa strmo upada, zato gre za očiten poskus kupovanja volilnih glasov.
Zadnji predvolilni bombonček si je Golob tako privoščil prejšnji teden. Napovedal je, da želi vlada vsem zaposlenim zagotoviti obvezno božičnico v višini vsaj ene plače, in sicer brez davkov in prispevkov. Božičnico je opisal kot davčno “razbremenitev zaposlenih” in podporo gospodarstvu. Dejstvo je, da bi šlo v tem primeru za obvezen ukrep za delodajalce (podjetja), ki ga morajo plačati iz lastnih virov. Od kod bodo vzeli denar za to, ni znano, čedalje več podjetij je namreč v poslovnih težavah – tudi zaradi te vlade. Goloba to ne zanima. Bolj ali manj je znano, kje bi vlada vzela denar za zaposlene v javnem sektorju. Iz proračuna za dolgotrajno oskrbo ali drugih prioritet (na primer za zdravstvo).
Populizem je nevarno breme za podjetja
Odzivi gospodarstvenikov, razumnih politikov in ekonomistov so zelo kritični. Na Golobovo napoved obvezne božičnice, kar je sprejela tudi vlada, so se kritično odzvali gospodarski predstavniki in reprezentativna združenja, kot so Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Golobovo obljubljanje so označili za populizem in nevarno breme za podjetja, posebej majhna. V opozicijskih strankah SDS in NSi so to potezo pravilno ocenili kot hinavsko in lažno. Nekateri so spomnili, da gre za predvolilno prevaro, kot smo ji bili priča že spomladi leta 2022. Številni opozarjajo tudi na to, da Golob kupuje glasove na račun gospodarstva, opozarjajo pa, da bombončki še vedno delujejo na ranljive, torej tiste z nizkimi plačami. Sprašujejo se, ali bo to zadnji tak trik. Slovenija namreč potrebuje resne reforme namesto volilnih trikov.
Lažna obljuba, skregana z zdravo pametjo
Zelo zgovoren in poveden je oster in kritičen odziv OZS na Golobovo napoved obvezne, sicer neobdavčene, božičnice oziroma 14. plače. Predsednik OZS Blaž Cvar je predlog označil za “lažno obljubo”, ki je skregana z zdravo pametjo, zlasti če bi jo uvedli že letos (decembra 2025), ko se podjetja že tako otepajo negotovih razmer na trgih.
Tako v OZS kot drugih gospodarskih združenjih so ocenili, da je bila Golobova obljuba oziroma napoved enostranska, saj jo je izrekel brez posveta z delodajalci. Menijo, da je to še ena od kršitev socialnega dialoga.
Obvezna božičnica (v višini polovice minimalne plače, tj. okoli 575 evrov bruto, kot je napovedala vlada) bi bila namreč nova obremenitev za vse, tudi obrtnike in mala podjetja, ki nimajo sredstev za tolikšno izplačilo, zlasti ne v izvoznem sektorju in turizmu. Številna podjetja že prostovoljno izplačujejo nagrade, vendar je višina odvisna od uspešnosti – obvezna božičnica bi tako zmanjšala motivacijo delavcev in ogrozila delovna mesta.
Kako je v tujini? Čeprav nekatere države poznajo 14. plačo, so tam sistemi drugačni (npr. brez plačila malice in časa za malico ali prevoza na delo).
Obljubljanje predvolilnih bombončkov v politiki pomeni klasičen populizem – kratkoročni bombončki delujejo na čustva (božič, plača), vendar dolgoročno škodujejo (višji stroški za podjetja, inflacija). V gospodarskem smislu je to nevarno. Dodatna bremena bodo zadela mala podjetja, ki predstavljajo 90 odstotkov gospodarstva.
Pogoste obljube so hipne in prazne
Pri Golobu pa nismo priča samo obljubam, ki so pogosto hipne, saj mu jezik deluje hitreje kot možgani. Že naslednji dan si namreč lahko premisli in “pozabi”, kar je dejal prejšnji dan. Podobno se zdaj dogaja tudi z obljubo o izplačilu obvezne božičnice. Finančni minister Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade, je namreč že dva dni po vladni seji napovedal, da lahko možnost obvezne božičnice tudi odpade. V tem kontekstu se je smiselno spomniti tudi na Golobovo obljubo sodnikom, da bo vsak prejel po 600 evrov višjo plačo, pa se to ni uresničilo. Na višjo plačo so morali počakati do nove plačne reforme.
Vida Kocjan