Mandatar prihodnje, 15. slovenske vlade Robert Golob je sprožil inflacijo ministrstev. Vlado bo sestavljalo 20 ministrov, od tega bo eden brez resorja. To je največ doslej v samostojni državi in največ v Evropski uniji tako v absolutnem številu kot na število prebivalcev. Hkrati načrtujejo kar tri podpredsednike vlade.
Aktualna Janševa vlada je imela 14 ministrov in tri ministre brez resorja, skupaj torej 17. Najmanj ministrov med dosedanjimi vladami je imela druga Janševa vlada leta 2012, ko je število ministrov zmanjšal na 11 in enega brez listnice, skupaj 12.
Obljube izpuhtele
Robert Golob je obljubljal strokovnost, pri doslej znanih imenih pa je jasno, da gre večinoma za vse prej kot to. Zdaj navaja, da gre pri imenih za mešanico politične izkušenosti in strokovne zagnanosti. Ponaša se s tem, da bo vlada imela največ ministric doslej. Po Golobovih napovedih bodo krepili področje podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja.
Inflacija ministrstev
Najverjetnejši novi mandatar je napovedal tri nova ministrstva, dve obstoječi vladni službi brez resorja pa bosta prerasli v ministrstvo. Obstoječim resorjem se bodo na novo pridružili še ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Kandidati so Luka Mesec, Bojan Kumer in Igor Papič.
Služba vlade za digitalno preobrazbo, ki jo je v Janševi vodil Mark Boris Andrijanič, bo prerasla v ministrstvo za digitalno preobrazbo. Tudi služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pod aktualnim ministrom Zvonetom Černačem se bo preoblikovala v ministrstvo. Edino ministrstvo brez resorja bo ministrstvo za zamejce po svetu, ki ga bo prevzel Matej Arčon.
Nova vlada število ministrstev lahko spreminja le s spremembo zakona o vladi, ki ga mora potrditi državni zbor. Ali bo zakon potrjen, še ni znano, saj lahko opozicija denimo zahteva celo referendum.
Inflacija zaposlitev
Pri tem ni znano, koliko bo davkoplačevalce stalo povečano število ministrstev. Golob pravi, da bodo tri nova ministrstva zapolnili z obstoječim kadrom v javni upravi, vendar pa se je v preteklosti pogosto dogajalo, da so na novih ministrstvih poleg razporeditve kadrov iz drugih resorjev zaposlovali tudi nove ljudi. V zdajšnjem primeru to tudi pomeni, da bo Golobova vlada zadržala vse kadre strank LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, kar je nerazumljivo. Stranki sta ostali pod parlamentarnim pragom, Golob pa je obema predsednikoma ponudil ministrski mesti in napovedal, da bodo obdržali (zaposlili) tudi vse njune dosedanje kadre.
Spomnimo le na dogajanje, ko je iz koalicije aktualne vlade izstopila stranka DeSUS, še prej pa iz te stranke Aleksandra Pivec, ki je bila takrat tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kakšen vik in krik je nastal v medijih in v takratni opoziciji KUL so se vrstila vprašanja, kdaj bo prišlo do zamenjave ministrice. Minister iz stranke DeSUS je postal Jože Podgoršek, ko je stranka izstopila iz koalicije, se je zgodba ponovila. Vse to so zdaj v tranzicijski levici naklonjenih medijih pozabili.
Koalicija lačnih ust (KLU)
Na levem polu se dogaja hitra konsolidacija strank, v LMŠ in SAB hitijo z vključevanjem v Golobovo Gibanje Svoboda. Tudi z izdajo članov (in volivcev) hitijo, saj si Šarec in Bratuškova neznansko želita ministrskih stolčkov. V KUL so se stvari sicer toliko spremenile, da to lahko zdaj namesto Koalicija ustavnega loka (KUL) imenujemo Koalicija lačnih ust (KLU). Gre za kruhoborce, saj bi sicer vodilni ostali brez služb, predvsem pa brez služb v breme vseh davkoplačevalcev.
Izdajalka upokojencev
Za Alenko Bratušek velja, da je svojo politično agendo gradila na upokojencih. Zdaj bo prevzela ministrstvo za infrastrukturo, saj je kar nenadoma pokojnine in upokojenci ne zanimajo več. Bratuškova je že pred tem igrala dvojno vlogo. Usta so je bila polna skrbi za upokojence, v resnici pa jih je želela le pridobiti za volilni glas. Leta 2018 ji je to uspelo, tokrat ne, zato se je politična kruhoborka podala v druge vode. Veliko je govorila o zdravstvu. Tudi na to je zdaj »pozabila«. Njenim izdajam in dvoličnosti ni videti konca.
Šarec in njegove lučke
Naslednji, ki v tej vladi nima kaj iskati, je Marjan Šarec. Vendar pa mu je Golob ponudil enega od državnotvornih ministrstev in Šarec je zahteval ministrstvo za obrambo. S seboj namerava popeljati svojega zvestega oprodo Damirja Črnčeca, kar v javnosti sproža številne negativne odzive. Poznavalci navajajo, da bo Šarec na ministrstvu za obrambo samo lutka, Črnčec pa bo imel popolno oblast. V času Šarčeve vlade je obvladoval Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sovo), veliko vlogo je imel tudi pri zaposlitvi Šarčeve prijateljice Nataše. Šlo je za afero Lepa Nataša, ki se je za Šarca slabo končala. Za Šarca poznavalci tudi navajajo, da »ima rad lučke«, kar pomeni avtomobil z varovanjem in lučmi. Rad se vozi kot varovana oseba. Za Šarca, ki so ga volivci poslali iz parlamenta, je še značilno, da ne govori tekoče angleško, za opravljanje del ministrstva pa je to nujno potrebno.
Afera Stojmenova Duh
Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo prevzela Emilija Stojmenova Duh. Stojmenova je sicer v Sloveniji živeča Makedonka, kar ni nič narobe, vendar pa se je izkazalo, da še vedno ne govori tekoče slovenščine, četudi je kot znanstvena sodelavka zaposlena na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tudi zanjo velja, da je politična kruhoborska povzpetnica. Sprva je bila članica strateškega sveta za digitalizacijo, ko je ugotovila, da ga ne bo vodila (vodja je postal Mark Boris Andrijanič), je iz sveta izstopila. Nemudoma se je včlanila v stranko SD in na volitvah kandidirala v Mariboru. Ko ni bila izvoljena, je iz stranke izstopila in se včlanila v Gibanje Svoboda, Golob pa jo je predlagal za ministrico za digitalno preobrazbo. Najslabše pri tem pa je, da so dejanje Stojmenova Duhove pozdravile Tanja Fajon in nekatere vidne članice stranke SD. Mimogrede, v članstvu SD vre.
Presrečna Fajonova
Čeprav je stranka SD pod vodstvom Tanje Fajon na teh volitvah pogorela ter izgubila veliko glasov in poslanskih sedežev, je Tanja Fajon presrečna. Dobila je mesto ministrice za zunanje in evropske zadeve, hkrati naj bi bila tudi podpredsednica vlade. Kot takšni tudi Fajonovi pripadajo “lučke” in varnostniki. Golob je zunanjemu ministrstvu prilepil še evropske zadeve, prav Fajonova pa je v času vlade Janeza Janše našo državo v tujini najbolj blatila. Zavzemala se je celo za to, da bi Evropska komisija Sloveniji preprečila črpanje evropskih sredstev. Zdaj jo je globoka država nagradila z mestom ministrice.
Zagovornica Karadžića
Dominika Švarc Pipan bo v Golobovi vladi ministrica za pravosodje. Gre za pravnico, ki se je kalila v odvetniški pisarni v Haagu, ki je branila zločinca Radovana Karadžića, obtoženega genocida v Srebrenici. Zaradi tega so v Bosni in Hercegovini na nogah. Po poročanju Dela naj bi se Švarc Pipanova, ki je tudi podpredsednica stranke SD, za položaj pravosodne ministrice pogovarjala mimo centrale stranke in mimo poslanske skupine. Na volitvah je izgubila, nato naj bi se takoj dogovorila neposredno z Golobom. Švarc Pipanova je to sicer zanikala, za informacije o tem obtožila kar strankarske kolege in zapisala, da je dobila nož v hrbet znotraj lastnih strankarskih vrst. Kakorkoli, za ministrico za pravosodje še zdaleč ni primerna.
Redki ustrezajo
Po navedbah Petra Gregorčiča, komentatorja in političnega analitika, lahko strokovnost pripišemo Igorju Papiču, kandidatu za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in kandidatu za ministra za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. “Mislim, da je kandidat za zdravstvenega ministra izjemno strokoven kader. Zdravniki imajo do njega izjemno spoštovanje. Za tega kandidata imam velike upe, všeč mi je njegov način retorike. Nekateri pa pravijo, da bo najprej odšel,” je za Planet TV ocenil Gregorčič.
Boštjančič in Han
V vladi bo, kot kaže, tudi Matjaž Han, dolgoletni poslanec stranke SD, po izobrazbi trgovec. To sicer samo po sebi ni najslabše, saj je minister politična funkcija, nikakor pa v javnosti, med mladimi in v tujini ne uživa prav velikega ugleda. Minister za finance naj bi bil Klemen Boštjančič, človek Boruta Jamnika. Peter Gregorčič ocenjuje, da gre izključno za vprašanje, kaj se bo zgodilo z državnim premoženjem. Gre torej za privatizacijo. Matjaž Han naj bi postal gospodarski minister zato, ker je edini spreten politik med partnerji v koaliciji, da bo protiutež Borutu Jamniku, da ta ne bo “pobasal” celotnega državnega premoženja. “Ne bom se čudil, če bomo v naslednjih mesecih doživeli privatizacijo vseh hotelov v državi,” je dejal Gregorčič.
Interesna vlada
Nastajajoča vlada je prepletena z interesi. Politični analitik Miran Videtič pri tem ocenjuje, da je Golob sestavil ekipo samo v 30 odstotkih. Prestalo so mu naredili drugje. Pri tem je pomembna tudi vloga Gregorja Golobiča, za katerega velja, da stoji za Levico.
Energetike ne da iz rok
Pri vsem tem je zanimivo, da si je Golob zagotovil področje energije. To se sicer zdaj imenuje ministrstvo za podnebje in energijo, kandidat je Golobov človek Bojan Kumer.
Bojan Kumer velja za prijatelja Roberta Goloba in Alenke Bratušek. V času Šarčeve vlade, ko je bila Bratuškova ministrica za energetiko, je bil njen sopotnik tudi na svetovnem energetskem kongresu v Abu Dhabiju. Kumer je direktor družbe Elektro energija, ki je hčerinska družba Elektra Ljubljana. Pred tem je bil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in kot tak v tesni navezi z Golobom. Kumer je tudi tesen sodelavec Andreja Ribiča, nekdanjega predsednika uprave Elektra Ljubljana in zdajšnji vodilni v Golobovi stranki. V Demokraciji pa smo pred kratkim objavili, da je bil soudeležen v sporni prodaji stanovanja v Ljubljani, v katero sta bila vpletena dva Golobova človeka – nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič in direktor podjetja Elektro energija Bojan Kumer. Kumer je na domnevno sporen način in po zelo nizki ceni odkupil stanovanje Elektra Ljubljana, zato je bila vložena kazenska ovadba zoper Ribiča in (zdaj že nekdanjo) pravnico te družbe Martino Pohar. Elektro Ljubljana naj bi bil oškodovan za več deset tisoč evrov.
Ministrstvo za mešanje megle
Luka Mesec naj bi vodil ministrstvo za solidarno prihodnost, skrbel naj bi za stanovanja, ki naj bi jih gradili z denarjem državljanov, shranjenih v bančnih vlogah. Zato nekateri že dvigujejo svoj denar z bančnih računov.
Iz podatkov je razvidno, da bo imela Slovenija z novo Golobovo vlado enega ministra na 105 tisoč prebivalcev. Poljska ima 38 milijonov prebivalcev in 17 ministrstev, kar je enega ministra na 2,2 milijona prebivalcev. Najmanj ministrov imajo v sosednji Madžarski, pri 10 milijonih prebivalcev vsega 8 ministrstev ali enega ministra na 1,25 milijona prebivalcev.
V preteklih letih je bila rekorderka po številu ministrstev sosednja Hrvaška. Pri dobrih 4 milijonih prebivalcev so imeli 20 ministrstev (enega ministra na 200 tisoč prebivalcev). Hrvaški premier Andrej Plenković je število ministrstev zmanjšal na 16. V Sloveniji pa je Robert Golob ubral drugačno taktiko. Število ministrstev je povečal.
Vida Kocjan