Nekdanja šefinja kabineta predsednika republike Danila Türka Mojca Seliškar Toš po poročanju N1 od februarja dalje svetuje premierju Robertu Golobu na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Ker ta kot predsednica uprave Fundacije Danila Türka vodi projekt rehabilitacije otrok in žrtev vojne iz Gaze, lahko premierju nudi tudi nasvete v zvezi z Gazo in pa agencijo ZN za palestinske begunce UNRWA.
Iz kabineta predsednika vlade so za STA sporočili, da Mojca Seliškar Toš z njimi sodeluje kot zunanja sodelavka, pri čemer ti razlagajo, da je namen samega sodelovanja v tem, da zagotovijo “strokovno podporo pri načrtovanju in usklajevanju aktivnosti Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in odzivanja na humanitarne krize”.
Kot pojasnjujejo, gre pri mednarodnem razvojnem sodelovanju in odzivanju na humanitarne krize za področji, ki ju v luči podnebnih sprememb, vojn, naravnih nesreč in naraščajočih humanitarnih potreb po svetu zaznamuje vse večja kompleksnost. “Slovenija kot aktivna članica mednarodne skupnosti sodeluje v različnih mehanizmih pomoči in solidarnosti, zato je potreba po strateškem in vsebinsko podprtem pristopu tudi na najvišji ravni upravičena,” pa navajajo v zvezi z upravičenostjo sodelovanja.

V zvezi s Seliškar Toševo v kabinetu navajajo, da gre za osebo z dolgoletnimi izkušnjami z “delom v mednarodnem okolju, vključno z delovanjem na humanitarnem področju”, ki “sodeluje pri usklajevanju med različnimi resorji, oblikovanju strokovnih podlag za odločitve ter zagotavljanju podlag, da bo slovensko delovanje v teh okoljih premišljeno, učinkovito in v skladu z mednarodnimi standardi”.
Nova premierjeva svetovalka, ki še naprej ostaja na čelu ustanove Pustimo jim sanje, po poročanju Ona Plus od leta 2009 dalje vodi projekt rehabilitacije otrok in žrtev vojne v Gazi. Do sedaj je tej uspelo na zdravljenje pripeljati 207 ranjenih otrok, dodatnih deset pa oktobra lani. Spomnimo, da je zadnji prevoz iz Egipta v Slovenijo nekoliko buril. Ko je namreč novembra lani odjeknila vest, da so trije spremljevalci in trije otroci iz Gaze, ki so bili pripeljani na kratkotrajno zdravljenje, zaprosili za mednarodno zaščito, še en otrok in njegova mati pa sta izginila, se je marsikdo pričel spraševati, koliko bolni so bili pripeljani in ali se na tak način nekaterim omogoča tudi preprost prevoz v Evropo.

Golob v luči izraelsko-palestinskega konflikta že dlje časa kaže, da v resnici ne razume ali pa ne želi razumeti kompleksnosti same situacije. Pogosto namreč radi “pozabljamo”, da teroristična skupina Hamas Palestince uporablja za živi ščit, povrhu vsega pa do danes še vedno ni izpustila vseh izraelskih talcev, ki so bili zajeti ob krvavem pokolu, ki so ga izvedli 7. oktobra 2023 na izraelskih tleh. Zavzemanje za čim hitrejšo razorožitev Hamasa bi tako nedvomno prinesla večji učinek h končanju vojne kot pa denimo slovensko priznanje Palestine. Vojna namreč navkljub priznanju, za katero niso obstajali mednarodnopravni pogoji, ni bilo pa niti notranjepolitične enotnosti, še naprej poteka.
Premier pa še naprej ostaja ponosen na slovensko priznanje Palestine in poziva še druge, da sledijo zgledu, saj naj bi to doprineslo k rešitvi obeh držav. Ta pa sedaj članice EU tudi poziva, naj na vrhu unije konec meseca razpravljajo o zamrznitvi pridružitvenega sporazuma EU-Izrael. Golob se je sicer že v preteklosti pridružil pozivu k reviziji sporazuma med EU in Izraelom, a je ta naletel na gluha ušesa. Čeprav je seveda s humanitarnega vidika zavzemanje za pomoč palestinskim civilistom razumljivo, pa je za ugled naše države slabo, da se aktualna oblast več kot očitno ne zna ali pa ne želi uskladiti z demokratičnim Zahodom. Na to kaže tudi nedavni predlog resolucije o Gazi, ki jo je Slovenija skupaj z ostalimi članicami VS ZN vložila z namenom, da tam pride do končanja humanitarne krize. Ker slednja namreč ni vsebovala obsodbe Hamasa in poziva k njegovi razorožitvi, je bila le ta deležna veta s strani ZDA. Ker ni bilo izraženo soglasje, je resolucija propadla. Marsikdo pa tudi ni razumel Slovenije, ko je ta lani navkljub razkritju, da so bili med teroristi, ki so 7. oktobra pustošili po Izraelu, tudi uslužbenci Združenih narodov, pozvala k nadaljnjemu financiranju agencije UNRWA. Kasneje pa je odjeknila celo vest, da so pripadnike omenjene agencije ujeli pri kraji in nato še pri prodaji humanitarne pomoči, ki je prišla v Gazo in je bila namenjena palestinskim civilistom. Nedvomno bo zanimivo spremljati, kakšno bo v prihodnje postopanje v zvezi z dogajanjem v Gazi, a glede na ozadje zunanje svetovalke najbrž ni mogoče pričakovati, da bo prišlo do kakšnih večjih obratov.
S. K.
