“Podnebni zakon tlakuje pot k čistejšemu zraku, manjšemu uvozu in manjši odvisnosti od fosilnih goriv, boljšim stavbam, večji odpornosti ter novim zelenim delovnim mestom,” je v znak zadovoljstva nad vladno potrditvijo podnebnega zakona izpostavil minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer. Medtem ko ta vzneseno pravi, da nas zakon vodi na pot razogljičenja in večje odpornosti na podnebne spremembe, obstaja skrb, koliko bo to spet prizadelo žepe ljudi.
V konkretnem primeru gre za zakonodajni predlog, ki so ga na vladi pred mesecem dni umaknili iz same obravnave, ker je po informacijah N1 v koalicijskih vrstah obstajal strah, da bo ta potrošnikom prinesel zvišanje cen goriva.
Sam zakon po poročanju MMC namreč vsebuje podlago za prenos evropske direktive, ki določa nove emisijske dajatve za cestni promet in ogrevanje stavb, s čimer se torej sistem emisijskih kuponov prenaša na “stavbni sektor, cestni promet, manjše industrijske objekte in na uporabnike manjših naprav za proizvodnjo električne energije”.
Ker je od leta 2027 predvideno, da bo s sprejetjem direktive, ki prinaša nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, dobaviteljem goriva naloženo plačevanje emisijskih kuponov, strah pred tem, da se bo strošek prelevil na končne cene potrošnikov, ne preseneča. “Dobrodošli v svet litra goriva za tri evre. Konec je z družinskimi izleti in potovanji. Transport je ekskluzivno na dizel. Inflacija bo kot Zimbabve. Ta vlada vam bo uničila življenje,” je v odzivu na potrditev zakona opozoril politični komentator Mitja Iršič.
Popravki naj bi podražitev preprečili
Ker bo cena kupona po predvidevanjih znašala največ 45 evrov na tono, je ministrstvo na podlagi tega prišlo do izračuna, da bi bila cena goriv na liter višja za tri cente. A vlada ob tem pomirja in vztraja, da naj bi popravki zakonskega predloga preprečili zvišanje maloprodajnih cen goriva. Eden od popravkov po navedbah N1 določa, da “lahko dobavitelj fosilnih goriv ceno emisijskega kupona upošteva v končni ceni le toliko, kolikor je za kupon plačal”, drugi pa, da bo šla vlada v sorazmerno znižanje trošarine za energente, če se bo dogodilo, da bi “cena emisijskega kupona presegla višino okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kot je določena v letu pred začetkom predaje emisijskih kuponov”.

Nevladnikom se zdi potrjen zakon premil
Nevladne okoljske organizacije nad potrditvijo zakonskega predloga niso navdušene, saj menijo, da je premalo ambiciozen, s tem ko ohranja sistem vračil trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov. Ministrstvo v utemeljitvi svoje odločitve poudarja, da se s tem preprečuje izpad proračunskih dohodkov, saj bi se lahko prevozniki odločili za točenje v sosednjih državah, ki bi sistem vračil trošarin ohranile, povrhu pa to ne bi imelo vpliva na zmanjšanje emisij. Sicer pa se za zasebne zračne prevoze predvideva posebna letalska podnebna dajatev.
Minister Kumer poudarja, da gre v konkretnem primeru za zakon, ki se ga ne oblikuje zgolj zaradi evropskih zahtev, temveč “kot naš skupni načrt za bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost”. Ta zakon pa da nudi podlago za črpanje evropskih sredstev iz Podnebnega sklada in Socialnega sklada za podnebje.
S. K.
