“Zakonodaja o varstvu osebnih podatkov bolj varuje kapitalista kot pa posameznika”, je bil na pogovoru o Supervizorju v Slovenski kinoteki kritičen pravosodni minister. Da v prihodnosti ne bi več prihajalo do ugašanja Supervizorja, si informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik želi, da se obveznost njegovega izvajanja zapiše v zakon.
V okviru festivala Film proti korupciji včeraj predvajali dokumentarni film Citizenfour z ameriškim žvižgačem Edwardom Snowdenom v glavni vlogi, ki mu je sledil pogovor o sedanjem stanju in prihodnosti spletne aplikacije za nadzor porabe javnega denarja, poznane pod imenom Supervizor.
Pravosodni minister in nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je uvodoma povedal, da orodje, kot je Supervizor, zahteva aktivnega državljana in kvalitetno novinarstvo. Po njegovem mnenju je v Sloveniji obojega premalo, zato se tudi zbrani podatki ne uporabljajo za postavljanje pravih vprašanj.
Besedni dvoboj Klemenčiča in Prelesnikove
Klemenčič je prepričan, da živimo v zelo kompleksni družbi, prav kompleksnost pa naj bi bila sovražnik transparentnosti. Zato se zavzema za razpravo, v kateri bi prišli do odgovora, kateri podatki naj bodo javni, kateri pa zaščiteni kot osebni.
Perverzno se mu zdi, da so npr. na spletu objavljeni podatki o prejemnikih socialne pomoči, po drugi strani pa s sklicevanjem na zakon oziroma »pravne fore« zatiramo možnost vpogledov v kapitalske subjekte in odnose.
S tem, da bi bilo potrebno razkrivati podatke o vseh poslovnežih, pa se ni strinjala Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Povedala, da jo kličejo iz tujine in jo sprašujejo, kaj se gremo? Po njenem bi na ta način le odgnali že tako redke tuje investicije. Ob ministrovem namigovanju na namestnika direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Andreja Baričiča je navzoče vprašala, »zakaj bi moral biti nekdo razkrit, če ima pač več firm?« in požela glasno neodobravanje publike.
Merilo varovanja zasebnosti je lastništvo
Klemenčič je nadaljeval z besedami, da je postala informacija, ki jo dobiš na internetu, nadomestilo za zaupanje, ki ga ljudje ne dobijo v osebnih odnostih. Zato se mu ne zdi sporno, da se lahko npr. o tem, kdo nam bo polagal ploščice, pozanimamo tudi preko spleta. Zaključil je z besedami, da imamo koncept, po katerem se zasebnost varuje preko varovanja lastništva. Kot pravi, »človeka razgalimo, razen če je lastnik. Takrat ima več pravic kot navaden človek.«
Pravosodni minister se je tudi zavzel, da bi poleg obstoječega Supervizorja, ki spremlja porabo javnega denarja, uvedli tudi pravosodno in inšpekcijsko različico, s katerima bi nadzorovali tudi sodne in inšpekcijske odločitve. Zakonodajni monitor se medtem že vzpostavlja.
Na pogovoru je sodeloval tudi predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec, ki pa je le s težavo odgovarjal na očitke Mateja Kovačiča, strokovnjaka za informacijsko varnost in nekdanjega strokovnega sodelavca KPK, o večkratnih prekinitvah in zdajšnjem manjšem obsegu delovanja Supervizorja. Namesto tega je zagotovil, da Supervizor ne bo nikoli ugasnil. In še dodal, da vsaj ne tako dolgo, dokler ne poteče njegov mandat.
B. K.