Gospodarska združenja, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so v znak protesta zaradi preštevilnih kršitev pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta na predsednika vlade dr. Roberta Goloba naslovile protestno pismo. V pismu so poudarili, da je najbolj eklatanten primer kršenja obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na Vladi RS in v Državnem zboru RS povsem mimo ESS. Spomnimo, da je Robert Golob obljubil dialog in željo po širšem konsenzu pri sprejemanju zakonov, sedaj pa gre pri pomembnih zakonih povsem mimo dialoga. Vlada jih je namreč izključila iz dogovarjanja in sodelovanja pri spremembi zakona o proračunu, pri razveljavljanju prekrškov v času covida, pa tudi pri zakonu Golobove ljubice Tine Gaber o zakonu o zaščiti živali.
Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v protestnem pismu zapisali ključne probleme, s katerimi se v ESS soočajo socialni partnerji na strani delodajalcev. Pravijo, da način in odnos, kot ga predstavniki vlade Roberta Goloba kažejo do socialnega dialoga, je povsem nesprejemljiv in onemogoča kakršenkoli resen socialni dialog.
V začetku mandata je kot enega ključnih sporočil prvega zasedanja Ekonomsko-socialnega sveta v tem mandatu predstavil Golob tako: “znotraj socialnega dialoga si iskreno želimo skupaj poiskati širši konsenz o tem, kam želimo kot družba”. A te obljube, kot večine drugih, ni izpolnil. Gospodarska združenja so mu namreč očitala ravno neiskreno željo po dialogu, saj sprejema zakone brez dogovarjanja.
V protestnem pismu so razložili, kakšen odnos bi morala vlada imeti z njimi, ter da Robert Golob zavez ne upošteva. “V primeru Ekonomsko-socialnega sveta gre za tripartitni organ socialnih partnerjev in vlade, ustanovljen z namenom obravnavanja strateških vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Zakonodajne predloge z ekonomskega in socialnega področja, vključno s proračunskim memorandumom in državnim proračunom, mora obravnavati ESS. K spoštovanju Pravil ESS se je s svojim podpisom zavezala tudi Vlada RS”.
Vlada mimo dogovarjanja do pomembnih zakonov
Kljub navedenemu so v mandatu sedanje vlade šli mimo obravnave na ESS najmanj štirih vladnih predlogih predpisov. In sicer pri Spremembi zakona o izvajanju proračuna Republike Slovenije 2023/2024, pri zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19, pri zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o duševnem zdravju ter pri zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali.
Združenja dvomijo v iskreno željo vlade po kakovostnem dialogu
Gospodarska združenja so v pismu navedla še problematiko prisotnosti vladnih predstavnikov (članov in namestnikov ESS) na sejah ESS. Že v preteklosti smo bili ob obravnavi zakonskih predlogov zelo kritični, če vlada ni zagotovila prisotnosti resornega ministra – predlagatelja zakona in tudi če predstavnik tega ministrstva ni uradni član ESS. Žal se tudi v tem mandatu to zelo pogosto dogaja, prav tako se prepogosto dogaja, da vladna stran na sejah ESS ne zagotavlja sklepčnosti ali je le-ta na meji oziroma se tekom seje čaka na posamezne predstavnike vlade, kar po naši oceni kaže na odnos do ESS. Zato upravičeno dvomimo v iskreno željo Vlade RS po kakovostnem socialnem dialogu, iskanju kompromisov in doseganju čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah.
Golob je v predvolilnih obljubah veliko govoril o drugačni, spoštljivi komunikaciji, o dialogu, širšem konsenzu in iskanju strokovnosti, a je na vseh področjih odpovedal. Strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič je dejal, da je Golob je prepričan, da o komunikaciji on sam vse najbolje ve in zna, a več kot očitno vsi drugi že spoznavajo, da temu ni tako. Celo mediji ga ne morejo več zaščititi.
Sara Kovač