Stanje v gospodarstvu se ohlaja tako na mednarodnih trgih kot v Republiki Sloveniji. Skrb zbujajoče pa je, da je upad v Sloveniji precej višji kot v povprečju drugih držav z evrom.
Na to opozarjajo tudi v gospodarstvu in njihovih združenjih, kjer so do zdajšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba zelo kritični. Navajajo, da so siti obljub, “vlada naj z dejanji dokaže, da misli resno”. Kritični do vlade, ki ji med drugim očitajo pomanjkanja vizije, so tudi v Uradu za makroekonomske analize in razvoj, na težave in nepravilno vodenje javnih financ pa že dlje časa opozarjajo v Fiskalnem svetu.
Konec novembra je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila Vrh gospodarstva. Udeležilo se ga je več kot 450 predstavnikov gospodarstva in večina predsednikov poosamosvojitvenih vlad. Navzoč je bil tudi Robert Golob, ki je zbranim spet natresel več neresnic in obljub, nato pa izginil.
Previdni do Golobovih obljub
Vrhu gospodarstva je sledilo še srečanje gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj oz. t. i. gospodarski krog. Uvodoma so pozdravili Golobovo obljubo, ko je z novim letom napovedal redna mesečna srečanja z gospodarstveniki. Hkrati pa so poudarili, da ostajajo previdni spričo dejstva, da se je vlada v preteklosti že večkrat izneverila. “Kolikor so obljube predsednika vlade iskrene, naj to dokaže z zamrznitvijo že napovednih dodatnih obremenitev gospodarstva,” so bili na novinarski konferenci neomajni predsednice in predsedniki omenjenih organizacij in združenj.
Nezaupljivost do vlade upravičena
Nezaupljivost do vlade je upravičena, saj je ta v zadnjem letu le kopičila dodatne obremenitve, je uvodoma dejal Tibor Šimonka (Gospodarska zbornica Slovenije) in naštel: “Začelo se je z razveljavitvijo davčnih olajšav pri dohodnini, nadaljevalo z uvedbo nove dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe in preoblikovanjem prostovoljnih zdravstvenih prispevkov v obvezne, dodatne stroške prinašata tudi zakon o delovnih razmerjih in zakon o evidencah delovnega časa, z novim letom bodo višji stroški tudi pri čezmejnem opravljanju storitev oziroma začasnih napotitev na delo v tujino. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam dajo vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili davčno minireformo,” je še dodal.
Glede na to, da je predsednik vlade na Vrhu slovenskega gospodarstva napovedal pogovore o davčni reformi in administrativnih razbremenitvah, ga predstavniki gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj pozivajo, naj do začetka pogovorov zamrzne že napovedane dodatne obremenitve, kot so povečanje davka od dohodka pravnih oseb, ki naj bi se v okviru zakona o popoplavni obnovi povišal za 3 odstotne točke. Nasprotujejo tudi ukrepom iz interventnega zakona v zdravstvu, ki predvideva povečanje z 20 na 30 dni bolniške v breme delodajalca, kapico na plačilo boleznin in znižanje nadomestil.
Zahtevajo tudi zamik začetka veljavnosti zakona o čezmejnem izvajanju storitev, dokler socialni partnerji ne najdejo primernejše rešitve glede napotenih delavcev v tujino, kar je bilo dogovorjeno v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že za spomladi letos, a je ostalo neuresničeno.
Ustavitev administrativnih nesmislov
Blaž Cvar (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) je pozval k takojšnji ustavitvi in spremembi vseh administrativnih nesmislov. “Ni nam treba čakati na kakršen koli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj,” je poudaril. Padec povpraševanja beležijo tudi obrtniki, ki se poleg tega soočajo tudi s podražitvijo elektrike za male poslovne odjemalce. “Več kot 100 tisoč obrtnikov in podjetnikov bo imelo s 1. 1. 2024 za več kot 80 odstotkov višje cene električne energije, saj regulacija za male poslovne odjemalce ni bila podaljšana. Slovenski obrtniki in podjetniki bodo tako plačevali kar 3-krat višjo ceno kot njihovi konkurenti v soseščini, predvsem na Hrvaškem. To pa se bo na koncu odrazilo v višjih cenah storitev in produktov,” je bil kritičen Cvar.
Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi vrnitve delodajalskih organizacij v Ekonomsko-socialni svet (ESS) in njihove neenakopravne obravnave v tripartitnem dialogu. Še enkrat so poudarili, da je bila julijska odločitev o izstopu neizogibna zaradi eklatantnih kršitev Pravil delovanja ESS − vlada je poslala v parlamentarni postopek predloge zakonov, ki niso bili usklajeni s socialnimi partnerji ali jih ESS ni obravnaval, čeprav bi jih moral. Da bi socialni dialog res znova zaživel, je treba zagotoviti pogoje, in sicer enakopravno obravnavo socialnih partnerjev. “Zato so delodajalske organizacije že oktobra vladi in sindikatom predlagale podpis posebnega protokola, s katerim bi se vse strani zavezale k spoštovanju pravil ESS,” je spomnil Marjan Trobiš (Združenje delodajalcev Slovenije), kar pa do danes ni bilo realizirano. Prav nasprotno, sledili so novi zakoni, ki delodajalcem nalagajo nove obremenitve, sprejeti pa so bili brez dialoga s socialnimi partnerji, nekateri celo po nujnem postopku.
Porazni kazalniki in največji upad v trgovini na drobno
Na novinarski konferenci so govorili tudi o drugih aktualnih temah, mednje sodi zaskrbljujoč upad industrijske proizvodnje, ki se je v devetih mesecih letos skrčila za več kot 5 odstotkov, v najbolj prizadetih dejavnostih pa tudi do 20 odstotkov.
Mariča Lah (Trgovinska zbornica Slovenije) je izpostavila upad realnih prihodkov v slovenski trgovini od prodaje na drobno: “Ta je po zadnjih razpoložljivih podatkih dosegel največji upad v evropski trgovini, kar za 16,4 odstotka v primerjavi z evropskim povprečjem, ki so upadli za 2,7 odstotka.” Poudarila je, da ključni problem inflacije ni hrana, saj je bila v Sloveniji v letošnjem letu inflacija na tem področju nižja od povprečja vseh članic EU. Trgovine pa ne pestijo samo administrativne in davčne obremenitve, pač pa tudi državni ukrepi spremljanja cen po treh različnih košaricah in državno regulirane marže pri naftnih derivatih, ki dosegajo samo 42 odstotkov povprečnih marž v EU, pa še te je vlada z uredbo znižala za 30 odstotkov. “Gospodarstvo je velik sponzor in donator športnim, kulturnim in humanitarnim organizacijam in bojim se, da pri takih pogojih poslovanja in obremenitvah v prihodnje to ne bo več mogoče,” je dodala.
Nenehno spreminjanje pravil
Blaž Brodnjak (AmCham Slovenija in Združenje bank Slovenije) je izpostavil nenehno spreminjaje pravil igre, kar škoduje investicijski privlačnosti Slovenije in njeni konkurenčnosti, in to predvsem v primerjavi z drugimi trgi v regiji.
Lep primer je obseg nemške trgovinske menjave s Srbijo, ki je v letošnjem letu zrasel za 13 odstotkov, medtem ko je s Slovenijo upadel za 5 odstotkov, je s podatki postregla Dagmar von Bohnstein (Slovensko-nemška gospodarska zbornica).
Pritiski na kmetijstvo
Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije) je izpostavil pritiske na kmetijstvo zaradi doseganja podnebnih ciljev, problematiko zaščite živali in pomen prehranske suverenosti. “Trenutni odnos države do kmetijskega sektorja in kmetijsko-gozdarskega zadružništva je zaskrbljujoč in bo imel dolgoročne posledice tako na družbeni in ekonomski položaj kmetijstva kot na zmanjšanje dolgoročne prehranske varnosti države,” je prepričan Florjančič.
Zakoni brez preučitve učinkov
Marko Lotrič (Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije) je bil kritičen do sprejemanja zakonov, preden se natančno preučijo njihovi učinki. Kot primer je navedel zakon o evidenci delovnega časa, ki je podjetjem povzročil dodatne stroške, čeprav so celo nekateri ministri vključno s premierjem kritični do tega zakona. Podobno je pri dolgotrajni oskrbi, kjer prav tako ni jasno, kaj bodo dobili ljudje v zameno za plačevanje dodatne prispevne stopnje. “Socialna država je lahko močna, kot je močno gospodarstvo. Če je namen napovedane davčne reforme višanje davkov oz. dodatno obremenjevanje gospodarstva, ki hromi njegovo delovanje in konkurenčnost, potem je bolje, da se je sploh ne lotimo,” je prepričan Lotrič.
Prehitevajo nas že na Balkanu
Slovenija je nekonkurenčna tudi na področju zagonskih podjetij, kjer nas prav tako prehitevajo na Balkanu z nomadskimi vavčerji, s prijaznejšim obdavčevanjem in drugimi pogoji. Samo en primer je zakon o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju. “Ta je že dolgo usklajen med socialnimi partnerji, vendar še vedno ni v parlamentarni obravnavi, zaradi česar bodo na slabšem zaposleni, ki bi bili lahko udeleženi pri delitvi dobička ali delnic,” je spomnila predstavnica Skupine podjetij z notranjim lastništvom Sonja Šmuc.
Sloveniji ne uspe razvojni preboj
Gospodarstveniki še ugotavljajo, da Slovenija že 30 let zaostaja za razvojnim povprečjem EU in ji razvojni preboj nikakor ne uspe. “To je posledica našega negativnega vrednotnega sistema v slovenski družbi in algoritma naših kontraproduktivnih ravnanj (pomanjkanja samozavesti, ambicij, odgovornosti in sodelovanja), ki ubija našo motivacijo, inovativnost in konkurenčnost ter s tem naš življenjski standard. Zato poslovni vodje prevzemajo svoj del odgovornosti in bodo bistveno dvignili raven lastne samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti do vseh in sodelovanja z vsemi. In k temu vabimo celoten politični spekter,” je dejal Iztok Seljak (Združenje Manager).
T. i. gospodarski krog sestavlja 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj: Advantage Austria Ljubljana, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Britansko- slovenska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Trgovinska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenje Manager.
Vida Kocjan