Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič je na dogodku, kjer so sodelovala še druga reprezentativna gospodarskima združenja in KPK, poudaril problem prenormiranosti, ki ga vidi kot posledico pomanjkanja zaupanja med javnim in zasebnim sektorjem v Sloveniji. Po njegovem mnenju so predpisi sicer dobri, vendar se v praksi ne izvajajo dosledno, kar vodi do zlorab in korupcije.
Marko Lotrič, ki je tudi predsednik Državnega sveta, je v svojem govoru dejal, da je nujno vrniti zaupanje v poštene prakse. “Prenormiranost je rezultat nezaupanja med javnim in zasebnim. Predpisi so dobri, a se vse poruši v praksi,“ je dejal. Na prenormiranost je opozorila tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, saj da se z nenehnimi parcialnimi posegi v zakonodajo ustvarja negotovost, pri tem pa se ne zagotovi ustreznega nadzora. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar pa se je v povezavi s tem zavzel za debirokratizacijo, saj da je prav birokracija pomemben vir korupcije. Za vzor je navedel nemški program.
Marko Lotrič je poudaril še, da mora biti ničelna toleranca do korupcije standard za vse. “Potrebujemo povrnitev zaupanja v sisteme in ljudi. Večina mednarodnih kazalnikov že izkazuje poslabšanje razmer našega gospodarstva, ki ga hromi tudi prenormiranost, povečevanje državnih proračunov ter odsotnost institucionalne in individualne odgovornosti.”
Kaj čaka vlada?
Pet gospodarskih združenj, med njimi so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so skupaj z KPK državo pozvali k ukrepanju. Pravijo, da nujno potrebujemo sistemske korake sočasno na različnih področjih: čim prejšnji sprejem nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, boljšo zakonodajo, poenoten in usklajen nadzor nad njenim izvajanjem, vodenje z zgledom, spodbujanje tako javnega sektorja kot gospodarstva k spoštovanju najvišjih etičnih standardov, davčne in administrativne razbremenitve in podobno.
Sogovorniki tako stremijo k poštenemu poslovanju z državo in to v prvi vrsti pričakujejo tudi od nje. Pri tem je bistveno izboljšati in pospešiti preiskovalno-sodne postopke za koruptivna kazniva dejanja, uvesti mehanizme za večjo transparentnost poslovanja javne in lokalne (samo)uprave, javnih naročil in financiranja političnih strank, vzpostaviti jasne smernice za etično poslovanje in upravljanje (npr. kodeksi) ter izobraževati in ozaveščati o škodljivih posledicah korupcije.
.@Delo : pet gospodarskih združenj skupaj s Komisijo za preprečevanje korupcije (#KPK) je pristopilo k pobudi za zmanjšanje korupcije pod geslom: gradimo prihodnost s poštenim poslovanjem in sodelovanjem.
➡️ @LotricMarko : ”Prenormiranost je rezultat nezaupanja med javnim in… pic.twitter.com/jv4UAOAAiD— Marko Lotrič (@LotricMarko) September 10, 2024
Kritični do visoke obremenitve plač
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je bil medtem kritičen do visoke obremenitve plač v Sloveniji, saj da tudi zato prihaja do sive ekonomije. “Siva ekonomija ustvarja določen fond sredstev, ki je nekontroliran in verjetno je vsakomur jasno, da nekontrolirani fondi sredstev spet ustvarjajo možnost, da se iz njih financira koruptivna dejanja z javnim sektorjem,” je opozoril. Korupcija je sicer “več ali manj možna samo tam, kjer je na eni strani naročnik ali pa investitor država oziroma javni sektor.”
Kritični do obsežne birokracije
“Obsežna birokracija in korupcija sta tesno povezani. Zapletenost in nejasnost postopkov, počasno odločanje, slabe povratne informacije pristojnih organov, kaznovalna nadzorna politika namesto svetovalne ali na drugi strani pomanjkanje ustreznega nadzora itd. ustvarjajo pogoje, pri katerih je tveganje za korupcijo bistveno večje, kot bi bilo v manj birokratski državi,” se je strinjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.
Slovenija potrebuje sistemske korake na več področjih
Zbrani so tako skupaj podčrtali, da Slovenija potrebuje sistemske korake sočasno na različnih področjih: čim prejšnji sprejem nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljšo zakonodajo, poenoten in usklajen nadzor nad njenim izvajanjem, vodenje z zgledom, spodbujanje tako javnega sektorja kot gospodarstva k spoštovanju najvišjih etičnih standardov, davčne in administrativne razbremenitve in podobno.
A.G.