V preteklosti smo pisali, da je slovensko pravosodje v samem vrhu po kršitvah človekovih pravic v Evropski uniji. Evropsko sodišče je do leta 2021 ugotovilo kršenje vsaj ene ključne pravice v kar 342 sodbah. A kriza pravne države na slovenskem bi lahko bila še veliko globlja. ESČP namreč odloča le o kršitvah človekovih pravic, ki jih sprejme v obravnavo. Kaj pa primeri, ki jih slovensko ustavno sodišče sploh ne sprejme v obravnavo?
Podatki, ki jih je pred časom objavilo Evropsko sodišče za človekove pravice, mečejo izrazito slabo luč na slovensko pravosodje. Od osamosvojitve pa do leta 2021 je ESČP obravnavalo 373 primerov iz Slovenije. Kršitve vsaj ene od človekovih pravic so odkrili v kar 342 sodbah. Delež sodb, ki so kršile človekove pravice in jih je obravnavalo ESČP, je dosegel vrtoglavih 91,69 odstotkov.
K temu je potrebno prišteti 4 dodatne sodbe iz leta 2022 in 2 iz lanskega leta. V dveh sodbah, ki jih je ESČP obravnavalo leta 2023, je sodišče ugotovilo kršenje pravice do poštenega sojenja. Skratka, slovensko pravosodje je v dolgi perspektivi pri samem vrhu kršenja človekovih pravic v Evropski uniji.
Koliko pa je dejanskih kršitev človekovih pravic?
Vprašanje, koliko primerov kršitev človekovih pravic sploh ne pride do ESČP, je relevantno. Tukaj so podatki še bolj zastrašujoči. Dr. Jernej Letnar Černič je že leta 2019 na portalu IUS-INFO pisal o t. i. “gordijskem vozlu” razreševanja ustavnih pritožb. Kot piše, je leta 2019 v vsebinsko obravnavo sprejelo le 55 od 1008 rešenih ustavnih pritožb.
V 44 ustavnih pritožbah (od 55) so ugotovili tudi vsaj eno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. “Ustavno sodišče vse ostale pritožbe bodisi ni sprejelo v obravnavo (537 pritožb) bodisi jih je zavrglo (427),” je zapisal in dodal, da je bil delež ustavnih pritožb, sprejetih v vsebinsko obravnavo, zgolj 5,5-odstoten.
Leta 2021 je več znanih slovenskih pravnikov predlagalo sprejem treh ukrepov za povrnitev zaupanja v ustavno sodišče. Prvi od priporočenih ukrepov se je nanašal prav na analizo neobrazloženih sklepov o zavrženju. Druga dva ukrepa sta se nanašala na povečanje transparentnosti sodstva in sprejetje notranjih pravil, ki bi preprečevala dejanske in navidezne konflikte interesov.
Lansko leto je ustavno sodišče prejelo kar 1780 ustavnih pritožb. Kot piše v letnem poročilu o delu, gre za 1,5-odstotno povečanje glede na prejšnje leto, ko jih je prejelo 1754. K tej številki so sicer prištete tudi množične zadeve, sicer bi bilo število pritožb manjše, in sicer bi šlo “le” za 806 pritožb.
Na ustavno sodišče smo naslovili novinarska vprašanja. Prosili smo jih, da nam posredujejo podatke o tem, koliko ustavnih pritožb od leta 2019 ni bilo sprejetih v vsebinsko obravnavo. Podatke bomo objavili, ko jih prejmemo.
Ž. K.