“Tukaj res ni časa za preigravanje, vlada naj še enkrat razmisli, kako najbolje preprečiti izpad dodane vrednosti,” je za državno televizijo povedal dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete, ki je tako kot ostali ekonomisti in gospodarstveniki zaskrbljen nad nepremišljenimi ukrepi vlade. 14. avgust, ki ga Golobova vlada želi razglasiti za dela prost dan, bi skupaj s 15. avgustom, ki je prav tako dela prost dan, pomenil 180 milijonov evrov dodatne izgube v trenutni situaciji, ko je Slovenija že tako izčrpana.
Državni zbor je v paketu sprejel novelo zakona o hitrejši sanaciji posledic naravnih nesreč, k temu pa spada tudi dela prost dan 14. avgusta. Opozicijski SDS in NSi sta temu nasprotovali z več razlogov. Da je ukrep nepremišljen, menijo tudi gospodarstveniki in ekonomisti. Ta bo namreč, kot pojasnjujejo, ustvaril dodatne stroške. Po prvem srečanju vlade s predstavniki občin in gospodarstva je bilo sprva slišati pohvale glede odzivnosti pristojnih, vendar je navdušenje hitro skopnelo, saj kot so ugotovili ekonomisti, se lahko škoda ob vladnih ukrepih še poveča.
“Za začetek bi vlada lahko le prilagodila nekaj izmed ukrepov, ki so bili uporabljeni med epidemijo, ko je država zaposlenim med čakanjem na delo financirala celotni znesek plače,” je za RTV pojasnila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, ki je dejala, da je bilo to na srečanju tudi eksplicitno rečeno in prepričana je, da bi bil to primeren ukrep. Vendar bi država zdaj zaposlenim krila le 80 odstotkov nadomestila pri čakanju na delo, s tem, da je tokrat za podjetja še huje, saj so nekatera uničena, bo pa trajalo dlje časa, da se sanirajo in obnovijo za delo. Podjetja bodo namreč večino denarja namenila prav sanaciji, zato gospodarstveniki vztrajajo pri svojem, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bo škoda zaradi poplav dosegla celo desetkratnik vladnih prvotnih ocen.
Dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete je pojasnil, da je 5 milijard 7 odstotkov slovenskega BDP-ja in poudaril, da “tukaj res ni časa za preigravanje, vlada naj še enkrat razmisli, kako najbolje preprečiti izpad dodane vrednosti“, saj kot pojasnjujejo v prispevku, vsak delovni dan v povprečju pomeni 90 milijonov evrov dodane vrednosti, to pomeni, da bi dodatni prosti dan 14. avgusta pomenil 180 milijonov evrov dodane vrednosti izgube, ki si jih Slovenija trenutno nikakor ne more privoščiti. Da je ta “ukrep populistične narave in kontraproduktiven“, tako iz ekonomskega vidika kot s socialnega in političnega, meni Bogomir Kovač iz Ekonomske fakultete, ki pravi, da bi morala vlada bolj premišljeno ravnati.
Pričakovati je, da bo prost dan pomenil dodaten prost dan za tiste, ki si bodo želeli podaljšati dopust, zato vlada po poročanju nacionalnega medija že razmišlja o preklicu prostega dneva, GZS predlaga, da bi bil ponedeljek delovni dan, izkupiček pa bi se namenil najbolj prizadetim, medtem ko obrtniki menijo, da bi dela prost dan dobili le prostovoljci, ki pomagajo prizadetim pri obnovi.
Tanja Brkić