Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje morebitne vplive politike na policijo, na zaslišanje med drugim poziva predsednika vlade, ministrico za pravosodje in ministra za notranje zadeve.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnosti v delovanje policije in drugih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja preprečevanja denarja bo na tretji nujni seji 10. julija ob 10. uri izvajala dokaze vmešavanja oblastnikov v policijo. Zaslišan bo tudi predsednik vlade Robert Golob.
Vabljeni so tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, minister za notranje zadeve Boštjan Pokljukar in generalna sekretarka Vlade RS Barbara Kolenko Hebl.
O čem bodo pozvani vprašani, trenutno še ni znano, je pa jasno, da je ministrica za pravosodje pred kratkim poskrbela za klofuto pravni državi, ko se je objemala z večkrat ovadenim županom Ljubljane Zoranom Jankovićem, znano pa je tudi, da je ministrica predsednika vlade Goloba zapustila potem, ko je javno priznala, da je predsednik vlade pritiskal na kadrovske odločitve znotraj policije.
Politični pritiski so bili jasno dokumentirani
Vsebina pisma, ki ga je lani ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar posredovala premierju Robertu Golobu, razkriva dejstva o političnih pritiskih v policiji, ki jim je bila priča. V pismu je izpostavila, da ne more opravljati svojega dela, če si ne more ekipe, ki ji zaupa in ki je strokovna, sestaviti sama. “Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ne slediš, je brez primere v zgodovini policije,” je dejala in očitala, da se “Golob hoče lotiti depolitizacije policije tako, da jo bo politiziral”. Navedbe o političnih pritiskih bo naznanila tudi tožilstvu RS. V svojem pismu je Golobu očitala politični pritisk nad njo od njegove piarovke Vesne Vuković in pritisk na policijo. To ravnanje po njenih besedah “nima primere v zgodovini policije” in razkrila njegov načrt o stalno poudarjeni “depolitizaciji”, ki jo je Golob ves čas omenjal. Izkazalo pa se je prav nasprotno, “Golob se hoče lotiti depolitizacije policije tako, da jo bo politiziral”, je zapisala v pismu.
“Da bo Lindav mandat prejel le, če bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade očistil policijo določenih ljudi, je politični pritisk na v. d. generalnega direktorja policije,” je bila Bobnarjeva jasna v svojem pismu ter navedla 14. člen Ustave RS, ki ljudi varuje pred samovoljo oblasti.
“Po mojem mnenju predstavlja tudi oviro za učinkovit razvoj sistema,” je dejala in dodala, da enako velja tudi za imenovanje Slavka Koroša na mesto direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Tudi slednji je bil namreč po njenem mnenju brez jasnih pojasnil zavrnjen za imenovanje.
Golob je od Lindava zahteval kršenje ustave, da bi dobil polni mandat
V zapisu premierju je sporočila tudi, da “depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado. Razkrila je, da ji je Golob postavil ultimat, da bo Lindav dobil polni mandat le pod pogojem, da bo prekršil 14. člen Ustave, ki jasno določa, da so “vsakomur zagotovljene enake človekove pravice ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero ali politično prepričanje”. “Demokratizacija in depolitizacija policije ni stvar zamenjave posameznih obrazov v njej. To je postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces. Tega ni mogoče doseči s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije.””
Kaj bo razkril parlamentarni nadzor?
V tem trenutku je “depolitizacija” policije že skoraj zaključena, na čelu NPU pa je pristal Darko Muženič, ki si ga je iz takšnega ali drugačnega razloga za šefa NPU želel premier Golob. Gre za nastavljanje kadrov zato, da se ne bodo preiskala morebitna kazniva dejanja Golobove bivše družbe Gen-I na Balkanu? V preiskovalni komisiji ima sicer večino leva koalicija, tako da kaj drugega kot pometanje pod preprogo ni pričakovati.
Andrej Žitnik