Koronavirus je prizadel celoten svet in vlade po vsem svetu so uvedle nujna pravila in omejitve, da bi rešile čim več življenj. Pred kitajskim virusom namreč ni nihče varen, niti člani parlamentov, vlad, kraljevih družin, še nogometni zvezdniki ne. To je prva pandemija v zadnjem časovnem obdobju in je zagotovo vzrok za največje spremembe v našem načinu življenja, kar jih naša generacija pomni.
Koronakriza je velik izziv, tako fizičen, psihičen, čustven in nenazadnje ekonomski. Na srečo so v ustavah členi o kriznih časih, zato ne bi smelo presenetiti nikogar, da se te člene tudi uporabi, preberemo v članku madžarskih avtorjev na Amgreatness. ZDA, Italija, Španija, Velika Britanija in številne druge članice EU so sprejele vse nujne uredbe in zakonodajo. V skladu s temi številnimi ukrepi pa je sledila tudi Madžarska. Naša vzhodna soseda je bila ena redkih držav, ki je pravočasno uvedla protiukrepe, torej dovolj hitro in učinkovito, da je upočasnila širjenje virusa.
V Veliki Britaniji so vodilni zaprli parlament za štiri tedne, poleg tega pa so si zagotovili izredne pristojnosti ministrov kabineta britanske vlade, tako da lahko obidejo parlament in njihovo postopanje odstopa od običajnega. Vlada še nikoli ni sprejela takšnih ukrepov v mirnem času, ki bi lahko veljali do dve leti.
V Franciji je vlada sredi marca uvedla izredno stanje, predsednik Emmanuel Macron pa se ni omejil izključno na sprejemanje ukrepov proti koronakrizi. Še več, še pred izrednimi ukrepi je na svojevrsten “drakonski” način poskušal vse, da mimo parlamenta vsili nepriljubljeno pokojninsko reformo v začetku marca. Poleg tega je Francija novembra 2015 po terorističnem napadu v Bataclanu razglasila izredno stanje z vrsto omejitev pravic državljanov, ukrepi pa so trajali več kot dve leti – do novembra 2017, pišeta v omenjenem članku
Pozornost z lažnimi navedbami raje usmerjajo k Madžarski
Večinski mediji, ki so vedeli za ta dejstva, so se odločili, da jih zamolčijo, seveda pa spet ogromno pozornosti usmerjajo k Madžarski pod pretvezo, da naj bi bili zaskrbljeni za prihodnost njene demokracije. Ozadje teh obtožb je enako, kot je bilo vedno, ko so vse svoje sile usmerili proti Madžarski, npr. v času migrantske krize pred štirimi leti, le s to razliko, da so spremenjene nekatere okoliščine in podrobnosti. “Ustavni udar”, “Pooblastilo Madžaru Orbánu“, “Hudodelska moč”, ki “marginalizira madžarski parlament” – to je le nekaj najpogostejših obtožb, s katerimi obkladajo Madžarsko.
Predsedniški kandidat in senator Bernie Sanders je tvitnil, da so “avtoritarni voditelji izkoristili trenutke krize, da bi povečali svojo nenadzorovano oblast. Madžarski Orbán je zadnji primer”.
Throughout history, authoritarian leaders have used moments of crisis to seize unchecked power. Hungary’s Orban is the latest example. Now more than ever we must stand up for democracy and rule of law. https://t.co/NWjKNPvGxp
— Bernie Sanders (@SenSanders) March 30, 2020
Podobno zavaja tudi senator Jim Risch, ki po družbenih medijih piše, da bo “na Madžarskem v nedogled vladala izvršna oblast”. K ustvarjanju napačnega javnega mnenja pa nato pripomorejo še razni mediji, kot je Wahsington Post z bombastičnim naslovom: “Koronavirus ubija svojo prvo demokracijo”. In spet se pokaže čredni nagon, kako nekateri kot ovce sledijo tem zapisom, ne da bi vsaj pomislili, koliko je resnice v izrečenem in zapisanem.
Razsodnost zahodnih medijev je šla rakom žvižgat
Madžarski socialist angleških korenin Frank Furedi opozarja na absurd, kako glavni tokovi zahodnih medijev vlečejo vzporednice med premierjem Viktorjem Orbánom in Adolfom Hitlerjem, ki je zgradil svoj avtokratski imperij leta 1933, ko mu je dal Reichstag zeleno luč, da sprejme zakon o opolnomočenju. Avtorja tega članka v angleščini pravita, da današnja madžarska vlada preprosto ne potrebuje tovrstne izredne dodelitve oblasti, zlasti v primerjavi z drugimi evropskimi državami, saj že ima izjemno demokratično legitimnost za spopadanje s trenutno zdravstveno krizo.
Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da je madžarski parlament, v katerem je stranka Fidesz leta 2018 s svobodnimi in poštenimi volitvami dosegla dvotretjinsko večino, sprejela akt, s katerim pooblašča izvršilno oblast, da nadaljuje njegovo nalogo v spoprijemanju s pandemijo in njenimi posledicami – v nasprotju z neodgovornim nasprotovanjem opozicije. Poteza parlamenta je v skladu z madžarskimi ustavnimi predpisi, ki od leta 1990 pooblaščajo vlado in samo vlado, da razglasi in ukine stanje nevarnosti, vendar pa mora izredno uredbo vlade odobriti parlament v 15 dneh. Ta “najprej izvršna, nato zakonodajna” metoda je znana po vsej zahodni civilizaciji, ko gre za razglasitev posebnih pravnih uredb, v preteklih tednih pa so zelo podoben postopek uporabljali tudi v Franciji, Španiji in na Portugalskem.
Kaj pravi “sporni” predlog zakona?
Zakon o zaščiti pred koronavirusom razširja izredne ukrepe vlade pod “nevarnim stanjem” in pooblašča vlado, da izrecno in izključno uvede dodatne ukrepe “za preprečevanje in odzivanje na epidemijo Covid-19” – ustrezno epidemični obrambi. Vendar pa državnega zbora ne razpusti in ta lahko – v skladu z ustavo – zaseda tudi v času nevarnosti. Sama zakonodaja je bila v tem primeru potrebna, ker madžarska ustava določa, da lahko vlada v izrednih razmerah sprejema izredne uredbe samo in izključno, kot določa zakon, ki ga potrdi dvotretjinska večina parlamenta.
Prvič, osredotočenost na izredne ukrepe je zelo jasno opredeljena s “preprečevanjem, zdravljenjem, izkoreninjenjem in odpravljanjem škodljivih posledic” epidemije koronavirusa, proti kateri se borimo. Drugič, zakon ne dopušča vladi, da odloča “z odlokom za nedoločen čas”. Parlament namreč lahko prekliče pooblastilo, ki se nanaša na učinke izrednih odlokov in lahko celoten akt kadarkoli umakne – še preden se izteče izredno stanje. Medtem pa ustavno sodišče še vedno deluje, vlada je še vedno dolžna odgovarjati parlamentu, ki ima vse pravne instrumente, da sam opravi “običajno” zakonodajno delo. V kolikor parlament ne prekliče pooblastila ali ne umakne samega akta, pa vladni predpisi veljajo še do konca izrednih razmer, kot je navedeno v madžarski ustavi.
Tako domače kot mednarodne kritike glede “odprave parlamentarnega nadzora” in vladanja z dekretom so nesmiselne, saj je nelogično, da bi madžarska vlada to storila glede na okoliščine, pravita avtorja tega članka na Amgreatness. Vladajoča stranka ima stabilno dvotretjinsko večino v parlamentu, zmagala pa je na prav vseh volitvah od leta 2006, vključno z nacionalnimi, lokalnimi in evropskimi volitvami. Spreminjanje parlamentarnega sistema s tako močno večino ali omejevanje pristojnosti zakonodajne veje oblasti sploh ne bi imelo smisla. Zakaj bi si vlada namerno prizadevala po zmanjševanju pomena parlamenta in ga poskušala izločiti iz procesa odločanja, če pa ima tam močan vpliv?
Očitno je, da večina madžarskih državljanov razume resnost razmer in se v celoti drži vladnih ukrepov. Posledično je naraščanje števila novih okuženih na Madžarskem še vedno postopno in ne eksponentno.
Resnica o omejevanju svobode govora in tiska
Kritike pa glede Madžarske letijo tudi na “svobodo tiska”. Vendar, avtorja članka zatrjujeta, da so te kritike popolnoma neutemeljene, lažne novice pa v času epidemije postanejo še posebno nevarne in je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje širjenja tudi teh. V medijih, tako dejanskih kot družbenih, se je v zadnjem desetletju pojavljalo več lažnih novic, te pa so zaznali v zadnjem času predvsem na spletu. Zato novi kazenski predpisi, ki veljajo le za čas trajanja posebnega pravnega reda, uvajajo strožje kazni za širjenje strahu med ljudi. Vendar pa predpisi, ki se nanašajo na to, sploh ne veljajo za zavajajoča mnenja, temveč le za tiste, ki namerno širijo lažne ali neresnične podatke, ki bi lahko ovirali prizadevanja za omejevanje širjenja virusa. Torej, članek, ki je kritičen do vlade, sploh ni zajet v te kazenske predpise. Konec koncev pa je odločilna razsodba sodišča, kaj je kaznivo in kaj ne.
Seveda si noben razumen človek ne želi izrednega stanja, a dejstvo je, da vsaka ustava predvideva ravnanje tudi v takšnih razmerah. Vendar pa ti ukrepi nimajo nobene zveze z diktaturo. Izredne razmere so pač daleč od običajnih in tako je povsod po svetu, kjer se soočajo s pandemijo koronavirusa. Na Madžarskem se borijo, da bi rešili življenje tisočim moškim in ženskam, ki jih ogroža smrtonosni koronavirus. In dejstvo je, da se v nevarnih časih, ki ogrožajo tako človeška življenja kot tudi premoženje, zakoni “rodijo” razmeroma hitro. Hitro ukrepanje je edina možnost, da se odgovorno reši nastala situacija.
Barbara Majdič