Davčno breme na slovenske plače je eno najvišjih na svetu, Golobova vlada pa je plače še dodatno “začinila” z obveznim prispevkom za zdravje (prej DZZ), razveljavitvijo Janševe dohodninske reforme (zaradi katere imamo vsi nižje plače), grozi pa nam še z dodatno obremenitvijo plač za dolgotrajno oskrbo. Slovenija je zato postala družba, kjer se najbolje godi neambicioznim in revnim. Tisti so lahko zaradi davčne uravnilovke na plače po življenjskem statusu zelo podobni uspešnim, delovnim in ambicioznim.
Noben graf tega ne pokaže bolje kot graf, ki prikazuje, koliko stroškov si nakoplje delodajalec, če želi (sposobnemu) delavcu izplačati višjo plačo.
Slovenija se je med evropskimi državami znašla prav na repu lestvice. Ljudje, ki zaslužijo nad 250 tisoč evrov, v Sloveniji plačujejo najvišje davke na kontinentu, ki so nekajkrat višji kot v razvitih deželah (na čelu z Veliko Britanijo, Švico, Luksemburgom, Irsko in celo socialistično Malto …).
V Švici, s katero se tako radi primerjamo, je strošek za delodajalca, ki želi izplačati nad 250 tisoč evrov, približno 1.5-krat višji kot pri povprečni plači, medtem ko je v Sloveniji približno 3.6-krat višji. Gre za eksponentno višjo obdavčitev. Prav tako vodimo po obdavčitvi ljudi, ki zaslužijo nad 100 tisoč evrov, zelo blizu vrha pa smo tudi po obdavčitvi dohodkov nad 60 tisoč evrov, kjer je pred nami le Finska.
Egalitarizem je pot v revščino
Povprečnemu Slovencu, ki je navdušen egalitarist, je to celo všeč, saj – kot pravi Ivo Boscarol – Slovenci odpustimo vse razen uspeha. Ne zavedajo pa se, da se z visokim obdavčenjem uspešnih število le-teh niža, saj gredo mnogi srečo iskat v tujino, drugi pa v sivo ekonomijo.
Končni rezultat so nižji dohodki v fiskus, kar se je že empirično pokazalo na primeru Francije pod socialističnim predsednikom Mitterandom in Švedskimi socialnimi demokrati v osemdesetih, ko so prihodki v proračun obeh držav pomembno padli prav zaradi pogroma proti bogatim (v resnici pogroma proti uspešnim).
Takšna politika vodi le v stagnacijo, umiranje na obroke in večno revščino, kjer bomo na koncu vsi (tako uspešni kot neuspešni) zaslužili približno 900 do 1000 evrov. Takšnega sveta pa si ne želi nihče razen stranka Levica.
I. K.