Nekdanji predsednik uprave LHB Frankfurt Boris Zakrajšek in nekdanji direktor NLB Interfinanz Gorazd Jančar, gre za vodilna obeh hčerinski družb Nove ljubljanske banke, bi morala pred preiskovalno komisijo pričati že 10. aprila, vendar na zaslišanje nista prišla. Potem ko je Logar zagrozil s prisilno privedbo, sta danes le pričala pred preiskovalno komisijo.
Boris Zakrajšek je preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sicer poslal opravičilo, da se seje ne bo udeležil zaradi obveznosti, ki jih je imel načrtovane pred prispetjem vabila na zaslišanje. Takrat je predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar ocenil, da mora žal ugotoviti, “da sta se obe priči na neki način izognili pričanju pred preiskovalno komisijo, čeprav so bila vabila pravočasno posredovana. Če ima kdo čisto vest in dela v skladu s standardi, pričanje pred preiskovalno komisijo ne bi smelo biti težava.”
Danes pa je do zaslišanj tudi dejansko prišlo, vendar je Zakrajšek že na začetku poudaril, da je prišel prostovoljno in da prisilna privedba ni bila potreba. Enako je odgovoril Jančar, pri čemer se je izgovarjal, da vabila aprila sploh ni prejel.
Zakrajšek zakuhal “smrtni greh” hčerinske družbe NLB
Boris Zakrajšek, ki so ga nekateri mediji poimenovali kar “zmagovalca tranzicije”, je v sistemu največje državne banke služboval kar 16 let. Leta 2002 je prevzel vodenje hčerinske banke NLB – LHB Frankfurt, to mesto pa zapustil leta 2008. Zadnja afera, povezana z najbolj znano hčerinsko družbo NLB, je v javnosti odmevala lansko leto, ko so mediji razkrili, da je frankfurtska banka LHB leta 2007 – torej v času, ko je banko vodil Boris Zakrajšek – “na lepe oči” Krešimirju Milanoviću, bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića, odobrila visok kredit. Zakrajšek je na to odgovoril, da je šlo za posojilo za zemljišče, po njegovem pa naj bi bilo tudi ustrezno zavarovano. Pozneje sicer ni bilo vrnjeno in ga je prevzela NLB, poroča Spletni časopis ter dodaja, da je Zakrajšek na vprašanje, zakaj je – ko LHB ni več vodil – to končalo med slabimi posojili, zakaj je torej morala NLB prevzeti to posojilo, ki bi moralo že biti vrnjeno, odgovoril: “Njih vprašajte.”
Zakrajšek je ves čas vztrajal, da ni odgovoren za luknjo v LHB. “Ko sem odšel, je revizor ugotovil, da ima banka 59 milijonov evrov skritih rezerv, ki jih ni bilo v bilancah. To sem zapustil naslednikom,” je zatrjeval. Logarju je med drugim predlagal, naj komisija zasliši še druge člane uprave LHB, in navedel Nikolo Mrkiča, Vlada Juraka ter Matjaža Jevniška.
Zakrajšek ima luknjo v spominu na ta vprašanja
STA pa poroča, da se Zakrajšek več poslov, po katerih ga je spraševal Logar, ni spomnil. Tako je imel luknjo v spominu o poslih banke z družbo SCT, kjer je bil Zakrajšek tudi predsednik nadzornega sveta. Logarja je zanimal posel, ko se je podružnica LHB v Ljubljani zadolžila pri SCT, hkrati dala kredit Delfiju v lasti vodilnih SCT, ta pa isti dan kredit LHB Ljubljani z zastavljenimi deleži v SCT, ki bi v primeru neplačila prešli v last Defija. Prav tako ni imel odgovora, zakaj je imela Maksima Holding v istem času v LHB boniteto a, v NLB pa c. Brez odgovora je Logar ostal tudi pri vprašanju o kreditiranju podjetij iz bančnih oaz, kot so Bahami in Britanski Deviški otoki, katerih skupna točka naj bi bilo kreditiranje poslov po Balkanu.
Jančarja prikazovali kot odličnega direktorja, po njegovem odhodu pa šok – slabo zavarovani bančni krediti
Druga priča, Gorazd Jančar, pa je bil vrsto let direktor švicarskega podjetja v stoodstotni lasti največje slovenske banke NLB Interfinanz, in je svoje poslovanje s hčerinskimi družbami nato razširilo tudi v nekatere evropske države na jugu in vzhodu. Skoraj tri četrtine bančnega portfelja je imelo podjetje osredotočenega v Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Črni gori. Potem ko so iz NLB Interfinanz dolga leta prihajale novice o odličnem poslovanju, Jančarja pa prikazovale kot odločnega direktorja, se je v času svetovne gospodarske in bančne krize ter po njej tako kot pri mnogih drugih bankah razkril velik obseg slabo zavarovanih bančnih kreditov. Gorazd Jančar je iz banke odšel z letom 2013.
M. S.