Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je komentirala primer Šami in dejala, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas, saj nekateri poslanci in ministri na političnem vrhu pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč, prav tako pa javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve. To so potrdila tudi vsa sodišča, Levica pa je že začela z grožnjami. Če se bo nadaljevala deportacija sirskega migranta, bodo proti Györkös Žnidarjevi vložili interpelacijo. Ta pravi, da se jih ne boji.
V državnem zboru je Györkös Žnidarjeva medijem dejala, da razume, da “se približujejo volitve in da je zaradi tega veliko živčnosti, a to ne pomeni, da Slovenija ni dolžna na svojem ozemlju izvajati oblasti“. Meni, da bi najvišji predstavniki naše države to morali vedeti in da se nihče nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.
Zatrjuje, da je Sirijec Ahmad Shamieh (Šami) predmet političnih zlorab tistih, ki so dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi ustanovami še potekali, kljub temu, da so vedeli ali pa bi morali vedeti, da se zanj zadeve pred sodišči ne bodo pozitivno iztekle. Med drugim je opozorila, da Šamiju ni pritrdilo niti upravno niti vrhovno niti ustavno niti evropsko sodišče. “Takšno navidezno humanitarnost je izjemno težko implementirati,” je dejala. Zanjo so nesprejemljivi tudi pritiski na upravne organe. “Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam.”
Ko je ministrstvo pozivalo k oblikovanju strategij na področju migracij in azila, je prejelo le številne kritike
Po ministričinih besedah je ministrstvo za notranje zadeve velikokrat na različnih nivojih pozivalo k pogovoru in k oblikovanju strategije na področju migracij in azila. “Nismo dobili nič drugega, razen kritik in razdiralnosti. Zato ocenjujem, da je to še vedno velik problem,” je dejala. Po poročanju STA na vprašanja, ali so njene kritike namenjene tudi predsedniku vlade Miru Cerarju, je odgovorila, da je premier iskal rešitev po 51. členu, ki je zakonita. A do konsenza na vladi glede te rešitve ni prišlo, zato je bila ta točka na koncu umaknjena.
Pravne možnosti, da bi Ahmad ostal v Sloveniji, ni nobene
Dejala je, da je postopek po Dublinski uredbi končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča. Predaja oz. deportacija je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča. Torej Šami nima nobene pravne možnosti, da bi ostal v Sloveniji. Ob tem je dodala, da je diskrecijska klavzula po Dublinski uredbi pravica države in ne prosilca. Ministrstvo za notranje zadeve pa meni, da je uporaba diskrecijske pravice možna le do pravnomočnega končanja postopka. “Vsekakor pa ta klavzula ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema,” je povedala Györkös Žnidarjeva in opozorila, da v času trajanja postopka odločevalci niso zaznali nobenih elementov, ki bi upravičevali uporabo diskrecijske klavzule.
Trdi, da je do tega trenutka udejanjila vse, kar so si na ministrstvu zadali v tem mandatu in dodaja: “Zanimivo pa je, da se predlogi za interpelacijo niso pojavljali v ključnem trenutku, ko je bila država v najtežjih časih, ko sem odločno zavrnila predlog evropskega komisarja, da bi se Slovenija spremenila v migrantski filter za Evropo, ko sem mu povedala, da se bomo temu uprli z vsemi sredstvi.”
Anja Lepej