“S potrditvijo Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je vladna koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati,” pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Vladna koalicija je s sprejetjem Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru pokazala, da ji ni blizu socialni dialog, in da gre zgolj za retorično cvetko. Dejstvo je, da vlada in sindikati glede predlogov delodajalcev sploh niso želeli govoriti, pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček pa je sporočil: “Na GZS ostro zavračamo enostranska namigovanja v javnosti, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli Zakona o delovnih razmerjih, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice. Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani.”
Že na srečanju v sredo je Gorenšček novinarjem dejal, da delodajalci ne želijo kratiti delavskih pravic, ampak da bi se zakon preoblikovalo tako, da bi bila delovna razmerja mednarodno bolje primerljiva. Izpostavil je, da so bili delodajalci konstruktivni sogovorec na pogajanjih glede sprememb ZDR-ja. Ob določbi dveh direktiv so namreč soglašali tudi z spremembo 13 členov in dveh do treh zavez iz koalicijske pogodbe. Nasprotovali so le tistim členom, glede katerih se socialni partnerji niso predhodno uskladili. Prav zato so v skupnem pismu poslancem DZ-ja posredovali predlog, da glede neusklajenega teksta predloga zakona ne sprejmejo odločitev.
Vlada je gluha za predloge delodajalcev
Kot so še sporočili pri GZS-ju, vlada ni soglašala z nobenim od številnih predlogov, ki so jih tekom pogajanj delodajalci predstavili. Kot primer je omenil izplačilo regresa. Nekateri mediji so napačno povzeli Gorenščkovo izjavo, da je obžaloval, da “niso uspeli z nobenim predlogom, tudi takim ne, kot je možnost izplačila regresa v drugi polovici leta”. S tem pa ni bil mišljen osnovni regres, ki je za delodajalce zakonska obveznost, vendar za možnost za podjetja, da bi lahko dodatni del regresa, ki je nad zakonsko obvezo, izplačali v drugi polovici leta, kar bi bila alternativa obvezni božičnici. To bi bilo z vidika davkov bolj ugodno za oba – tako delavca kot delodajalca, vendar pa s predlogom niso soglašali niti sindikati, niti vlada.
Domen Mezeg