Ker nacionalni energetski in podnebni načrt prinaša višje cene elektrike, višje omrežnine, ne dosega cilja “razogličenja” proizvodnje energije in ker ne predvideva sredstev za zeleni prehod gospodarstva, mu v Gospodarski zbornici Slovenije nasprotujejo.
“Zadnja različica NEPN prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, in v energetsko revščino za gospodinjstva,” je na četrtkovi seji upravnega odbora GZS povedal predsednik GZS Tibor Šimonka.
Člani upravnega odbora GZS so zavrnili NEPN tudi zato, ker ne zagotavlja zanesljive in neodvisne oskrbe elektroenergetskega sistema. In ključno, NEPN ne namenja sredstev za zeleni prehod za gospodarstvo oz. so ta minimalna.
“NEPN namreč predvideva 28,2 milijarde evrov investicij v industriji do leta 2030, izvedli pa smo jih le za približno osem milijard evrov. Torej bi morali za prihodnjih šest let zagotoviti še 20 milijard evrov investicij. NEPN pa predvideva le 700 milijonov evrov neposrednih spodbud, kar je zgolj 2,4 odstotka potrebnih sredstev,” so opozorili.
Napovedujejo pravni odpor
Upravni odbor je še sporočil, da so vodstvo GZS pooblstli, da v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin, ki bo veljala od oktobra, poroča STA.
Nova shema med drugim prinaša različno obračunavanje porabe elektrike, odvisno od (višje/nižje) sezone. Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo se bodo razlikovale glede na obremenitev omrežja. Najvišje bodo tedaj, ko bo omrežje najbolj obremenjeno, in obratno.
Uničujoči “nemški” scenarij
Na GZS so pred dnevi spregovorili tudi na temo drugega bloka Jedrske elektrarne v Krškem. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je napovedala črno prihodnost, če bi sledili t. i. “nemškemu” scenariju.
Spomnimo. Pred dnevi smo poročali o uničujočih posledicah nemškega koncepta zelenga prehoda. Ta se za dosego končnega cilja “razogličenja” gospodarstva zanaša na obnovljive vire energije. Njihov prehod se je ob hkratnem zaustavljanju delovanja jedrskih elektrarn izkazal za izrazito neuspešnega. Ne samo da so ravni “razogličenja” veliko nižje kot denimo v Franciji, ki se zanaša na jedrsko energijo, visoke cene energije so imele tudi izrazito slab učinek na njihovo gospodarstvo. Več – TUKAJ.
Ž. K.