Medtem ko v svetu odmeva Guardianova preiskava o Uberjevih spornih poslovnih praksah, pa v Sloveniji skoraj nihče ne ve, da je Dejan Jefim – eden od predvolilnih agitatorjev vladajočih Svobodnjakov – pri nas s podjetjem Net-informatika vodi tak oligopol, da lahko Uber o njem v državah jedrne Evrope le sanja.
Dejan Jefim se je v Sloveniji s pomočjo režimskih medijev uspel profilirati kot robinhoodovski borec za pravice navadnih delavcev – predvsem taksistov, ki jih želijo tuje multikorporacije grdo izkoristiti. Zato je vse svoje delovanje usmeril v to, da jim prepreči nastop na slovenskih tleh.
Takšna je bila lani medijsko predstavljena zgodba, ko nas je ministrstvo za infrastrukturo končno želelo približati jedrni Evropi in zakonsko dovoliti tujim družbam, ki ponujajo taksi prevoze prek velikih platform, da delujejo tudi v Sloveniji. Ni šlo le za to, da bi privabili Uber, čeprav se je v zakonu poljudnoznanstveno govorilo kot o Uber zakonu.
Boj za ohranitev kartelov
Šlo je za splošno digitalizacijo in modernizacijo ponujanja taksi storitev v državi, ljubljanski, pretežno srbsko govoreči lobiji, pa so se silno uprli prihodu tujih kapitalistov. Na noben način niso želeli izgubiti svojih v tranziciji težko priborjenih kartelnih pozicij, ki jim je omogočala, da so nič hudega slutečim obiskovalcem naše države računali tudi po 70 evrov za kratko pot med letališčem Jožeta Pučnika in centrom Ljubljane. Pred sprejemom novega zakona je bila Slovenija eden redkih osamelcev znotraj EU, ki ni dopuščala prihoda Uberja, Bolta in drugih digitalnih ponudnikov.
Ko so lani začeli protestirati taksisti, ki so se nato kot politični agitatorji aktivno vključili v politično kampanjo, je bil najglasnejši Dejan Jefim, ki so ga le nekaj dni pred tem imenovali za predsednika sindikata taksistov. “Naš protest je tudi protest proti Uberju, ki bo uničil slovenski taksi,” je takrat dejal Jefim.
Ker novi zakon omogoča, da se cena prevoza določa tudi z uporabo elektronske aplikacije, ki potnike še pred pričetkom vožnje obvesti o vseh ključnih elementih prevoza, kot so cena storitve, pot do cilja, podatki o taksi vozniku in vozilu, ima to pozitivne učinke tudi na transparentnost poslovanja in preprečuje zlorabe.
Nespremenjeni pogoji za delavce
Seveda je odveč skrb, da bo pri nas zaradi digitalizacije opravljanja taksi službe prišlo do škodljivih posledic za delavce, kot se je pokazalo ponekod v tujini – saj je nova zakonodaja uvedla enake pogoje za vse ponudnike, ob tem pa morajo tako obstoječi kot morebitni novi ponudniki spoštovati vse zakonsko določene pogoje – nobenih posegov v delovnopravno razmerje ne bi bilo, saj bo moral vsak potencialni tuji ponudnik taksi prevozov v celoti spoštovati predpise s področja delovnih razmerij in zaščite delavcev, z delavcem pa bo moralo skleniti eno od pravno dopustnih pogodb za njegovo zaposlitev. V resnici se pogoji za delavce sploh ne bi spremenili.
Boj proti prostemu trgu
Težava torej ni digitalizacija niti prekarno izkoriščanje delavcev, saj trenutne taksi službe zaposlujejo delavce po istem ključu, kot bi jih lahko Uber – težava je izključno prosti trg in dejstvo, da tuji ponudniki s svojimi milijarde evrov vrednimi digitalnimi storitvami ne bi rabili Jefimove – v primerjavi smešno nekompetentne in nedodelane – platforme. Ne gre prezreti niti dejstva, da je Jefim s svojimi izdelki v preteklosti sodeloval z zloglasnim Yandexom, ki velja za rusko kremeljsko-nadzorovano različico Googla, ki je prav tako razvijala svojo programsko opremo za taksi prevoze, ki pa je medtem v civiliziranem delu sveta propadla.
Izredno zanimivo je poslušati, kako naši medijski psi čuvaji iz hleva Petriča, Odlazka, Petana in čeških milijarderjev analizirajo zadnja poročila The Guardian o nepravilnostih v podjetju Uber. Opisujejo in se zgražajo nad situacijo, ki je zelo podobna slovenski – izkoriščanje in šikaniranje delavce, monopolne zarote, izigravanje zakonodaje … vse to je bistvo slovenskih taksi služb in Jefimove družbe, ki bi rada postala slovenski Uber za vse večne čase. Na drugi strani so lani Jefima hvaležno uporabili kot topovsko kroglo za boj proti vladi in ga predstavljali kot heroja delovnega človeka.
Hinavščina levih fevdalcev
Ironija je , da imamo predsednika, ki se igra redistributivno politiko in pridiga o pravičnosti, v resnici pa si je iz državnega monopolista izplačeval milijone evrov. Enako je na ravni medijev, ki so v lasti kazensko pravnomočno obsojenih tajkunov s čudnimi delovno-pravnimi razmerji z lastniki, ki fotografirajo zasebne bivalne prostore novinarjev njim ideološko neljubih medijev in namigujejo o tem, kako si je kdo kaj “nagrabil”.
Dejan Jefim, slovenske taksi družbe in mediji so simbol posttranzicijske hinavščine novodobnih levih fevdalcev. Prav nič čudno ni, da so taksisti aktivno sodelovali v volilni kampanji in volivce brezplačno vozili na volilna mesta. Gre za eno samo politično stranko, ki ji že dolgo pripadajo.
Sara Kovač