Hrvaška in Italija sta danes potrdili končni dogovor o meji med izključnima gospodarskima pasovoma vsake države na Jadranskem morju, ki sta ga Zagreb in Rim podpisala že leta 2022.
Hrvaški mediji poročajo, da je hrvaška vlada danes potrdila končni predlog dogovora o izključnem gospodarskem pasu. Državi sta dogovor podpisali 24. maja 2022. To pomeni, da je začasna meja gospodarskega pasu na Jadranskem morju iz odločbe hrvaškega parlamenta, 5. februarja 2021, s katero je bil skladno s konvencijo Združenih narodov o pravicah na morju iz leta 1982 določen izključen gospodarski pas Republike Hrvaške, postala trajna in končna meja.
Zgodovinski sporazum med Rimom in Zagrebom
Italija in Hrvaška sta tako razdelili Jadransko morje pravzaprav na dva dela. Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je dejal, da gre za zgodovinski sporazum. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić pa je ob tem dejala: »Republika Hrvaška poleg zaščite svojih interesov in pravic na podlagi mednarodnega prava s tem dogovorom postavlja temelj za še bližje sodelovanje z Italijo na Jadranskem morju predvsem glede bilateralnih odnosov, povezanih z zaščito morskega okolja, trajne uporabe morje in njegovih naravnih virov.«
Gospodarsko morsko območje Hrvaške je med zunanjo mejo njenega teritorialnega morja in pelje na odprto morje. Od obale bi glede na mednarodno pravo lahko segala največ 200 navtičnih milj od obale, vendar pa je zato, ker je Jadransko morje ožje, morala z Italijo doseči sporazum o razmejitvi.
Odziv Slovenije
Sicer gre za epilog precej dolge zgodbe, ki traja že dvajset let. O razglasitvi gospodarskega pasu je Hrvaška govorila že leta 2003. Že takrat so se pojavili načrti, da si Italija in Hrvaška razdelita Jadransko morje na pol, skleneta nov sporazum o ribolovu in odpravita režim mednarodnih voda. Slovenija naj bi bila takrat proti, ker naj bi za tem stali donosni posli z nafto. Obe državi sta o razglasitvi svojih gospodarskih območij obvestili tudi Slovenijo, ki sicer nima pravice, da bi prav tako razglasila svojo gospodarsko cono, saj je tako odločilo arbitražno sodišče. Slovenska vlada se je odzvala s stališčem, da razglasitev izključnih gospodarskih območij ne sme prejudicirati njenih pravic, ki ji jih določata mednarodno in evropsko pravo.
A. S.