Hrvaška je z odkritjem spominske plošče v Osijeku naredila pomemben korak pri ohranjanju spomina na žrtve komunističnih zločinov, s čimer prehiteva Slovenijo, kjer tovrstne komemoracije še vedno ostajajo skoraj “pometene pod preprogo” pod trenutno oblastjo.
Plošča, nameščena na zidu okrožnega zapora v Neumanovi ulici, spominja na 48 hrvaških ujetnikov, ki jih je 25. oktobra 1945 pobila jugoslovanska komunistična oblast z ročnimi granatami in avtomatskim orožjem po domnevnem uporu zapornikov.
“Tisti zaporniki, ki so bili tukaj, so vsak dan videli, kako so ljudi odvajali in likvidirali. […] Ko se je zgodil ta upor, je uprava zapora odredila likvidacijo,” je ob odkritju plošče povedal Pero Šola iz Koordinacije združenj žrtev, navaja hrvaški portal Komunistički zločini. Po pokolu so trupla odpeljali v gozd Breza pri Poganovcih in jih tam pokopali. Viktimološka združenja še danes iščejo polno resnico o dogodku in si prizadevajo za prekop posmrtnih ostankov ter identifikacijo žrtev z analizo DNK, da bi jih dostojno pokopali v družinskih grobovih. “Ministrstvo za veteranske zadeve bomo prosili, naj pokopališče prekopajo in z analizo DNK ugotovijo, kdo je katera oseba,” je poudaril Šola.
Spominsko ploščo je odkril Ilija Begovac, sin ene od žrtev, Stanka Begovca, kar je dogodku dalo še dodatno čustveno noto. Takratni namestnik župana Osiješko-baranjske županije je ob tem dejal: “V sodobni Hrvaški je prišel čas, da spregovorimo na glas in se poklonimo vsem žrtvam totalitarnih režimov, da enkrat za vselej obsodimo vse totalitarne režime in storimo vse, kar lahko, da se kaj takega ne ponovi.”
Koordinacija združenj je izpostavila tudi absurdne sodbe komunističnih vojaških sodišč, ki so temeljile na lažnih obtožbah, in pozvala k njihovi razveljavitvi, podobno kot je bila razveljavljena sodba kardinalu Alojziju Stepincu.
Za razliko od Hrvaške, kjer se z odkritjem spominskih obeležij in javnimi razpravami aktivno soočajo z dediščino totalitarnih režimov, Slovenija na tem področju zaostaja. Pri nas so prizadevanja za obeleževanje žrtev povojnih pobojev in drugih zločinov komunistične oblasti še vedno omejena, pogosto politično obremenjena ali potisnjena na obrobje javnega diskurza.
Medtem ko Hrvaška z dejanji, kot je postavitev spominske plošče v Osijeku, odpira prostor za spravo in dostojanstven spomin, Slovenija še ni dosegla enake ravni družbene ozaveščenosti in institucionalne podpore pri obravnavi teh tem. Takšen pristop Hrvaške služi kot zgled, kako se z zgodovinsko resnico soočiti na spoštljiv in vključujoč način, kar bi lahko navdihnilo tudi Slovenijo za bolj odločne korake v tej smeri.
A. H.