Pod Golobovo vlado se Slovenija od ene izmed postkomunističnih zgodb o uspehu spreminja v evropskega bolnika. V vseh merljivih pogledih živimo slabše, kot smo pred nastopom trenutnih oblastnikov. Izvor vsega pa je vojna z gospodarstvom, ki sta jo Luka Mesec in Robert Golob napovedala že pred volitvami. Vsak dan dobimo več merljivih potrditev, da bodo leta “golobizma” plačevale še generacije – tokrat s strani Indeksa ekonomske svobode, ki jo vodi slavna Heritage Foundation.
Kot je na omrežju X izpostavil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, Index of Economic Freedom (Indeks ekonomske svobode) namreč kaže na nadaljnji padec gospodarske klime v letu 2024. Gospodarstvo po indeksu 2024 velja za “zmerno svobodno”, pri čemer smo leta 2023 padli iz 37. na 44. mesto, v EU pa zasedamo spodnji del lestvice s 24. mestom (se pravi tretji od spodaj navzgor), lani pa smo bili na 22. mestu.
Slovenija se je odrezala slabša kot Hrvaška. Med državami EU se najvišje – pri vrhu lestvice uvrščajo države s tradicionalno visoko stopnjo ekonomskih svoboščin in nizkimi davki – Irska, Estonija, Švedska, Danska, Luksemburg. V državah torej, ki so nekakšno diametralno nasprotje socializma, kjer država vzpodbuja svobodno podjetniško pobudo in inovativnost zasebnega sektorja. Doslej je bila Slovenija le enkrat “večinoma svobodna”, in sicer leta 2022, ko je bil indeks ekonomske svobode 70.5.
Indeks Heritage foundation je našel naslednje razloge za padec na lestvici:
-
- slabosti v institucionalnem sistemu, ki spodkopavajo obete za dolgoročni razvoj,
- odsotnost strukturnih reform,
- nespodbudni ukrepi za gospodarstvo,
- sodni sistem ostaja neučinkovit in občutljiv na politično vmešavanje,
- zelo razširjena korupcija.
Pri tem je Heritage foundation najslabše ocenil državno porabo, fiskalno zdravje in davčne obremenitve: najvišja stopnja dohodnine: 50 %, davek od dohodkov pravnih oseb: 22 %, davčna obremenitev: 37,4 % BDP, triletna povprečja državne porabe in proračunske bilance 49,3 % oz. -5,1 % BDP ter javni dolg 2,6 % BDP.
Vojna napoved gospodarstvu
Padec na lestvici ekonomske svobode ni nobeno presenečenje – spomnimo: levi politiki, ki so kasneje sestavili koalicijo, so že pred volitvami napovedali vojno gospodarstvu. Napovedali so nižje plače, višje davke, več regulacije in avtokratsko implementacijo zelene agende.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi med državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice.
Proračun dobi dovolj denarja, vlada ga troši preveč
Paradoks je, da je bilo davkov vedno več, torej je več tudi počrpanega denarja, javne storitve pa kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega Urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Podatki SURS kažejo, da so se prihodki države zvišali – v lanskem letu so bili za 6,3 odstotka višji kot leto pred tem. To pomeni, da je prejšnja vlada lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z manjšimi prihodki kot trenutna v času relativnega miru.
Padec industrijske proizvodnje
Najbolj skrb zbujajoč je bil decembrski padec industrijske proizvodnje v primerjavi z novembrom – kar za dobrih 10 odstotkov. Kot kažejo statistični podatki, je proizvodnja lani v celotnem letu nazadovala v vseh ključnih dejavnostih, skupno pa za 5,3 odstotka. V predelovalnih dejavnostih je bil padec 4,1-odstoten, v rudarstvu 15,7-odstoten, v preskrbi z električno energijo, s plinom in paro pa 31,9-odstoten itd. Zaskrbljujoče pa je, če se bo trend padanja proizvodnje nadaljeval. Precej znakov s terena to nakazuje.
Indeks ekonomske svobode (Economic Freedom Index) je sestavljen iz 12 spremenljivk, ki meri ekonomsko svobodo 186 držav. Pripravlja ga Heritage Foundation s sedežem v ZDA. Ustanovljen je bil leta 1995. Globalno velja za enega najboljših pokazateljev ekonomske svobode.
Kazalniki, ki sestavljajo indeks, so:
Lastninska pravica: To je obseg, v katerem pravni okvir države posameznikom zagotavlja kopičenje premoženja. Upošteva na primer stopnjo zaščite lastninskih pravic pred razlastitvami.
Svoboda pred korupcijo: Ta kazalnik meri stopnjo korupcije. Večja, kot je korupcija, večja je negotovost glede gospodarske stabilnosti.
Fiskalna svoboda: V tem primeru se izmeri davčna obremenitev. Davki znižujejo efektivno raven dohodka prebivalcev. Zato je idealno, da je davčna obremenitev čim manjša.
Javna poraba: Cilj tega ukrepa je zajeti breme, ki ga vlada naloži prebivalcem na podlagi stroškov, ki jih ima. V določenem trenutku postane raven porabe pretirana na škodo prebivalstva.
Komercialna svoboda: Cilj tega ukrepa je zajeti pravne omejitve, ki veljajo za podjetja. Omejevanje optimalnega delovanja podjetij odvrača naložbe in proizvodnjo.
Svoboda dela: V tem primeru je namenjen merjenju delovnih pogojev in omejitev za podjetja na tem področju. V tem smislu se upoštevajo na primer ukrepi, kot so odpravnine, najemnina in stopnja udeležbe.
Denarna svoboda: Upošteva elemente, kot sta stabilnost cen in vzpostavitev izkrivljajočega nadzora.
Trgovinska svoboda: Ta kazalnik upošteva obstoj trgovinskih ovir, kot so carine in kvote. Ti ukrepi odvračajo trgovino in naložbe za razvoj lokalne industrije.
Naložbena svoboda: Nižje, kot so omejitve pretoka kapitala, večji bodo spodbujevalci naložb. Svobodno gospodarstvo ne vzpostavlja omejitev teh tokov niti ne razlikuje med nacionalnimi in tujimi naložbami. Predvideva se tudi obstoj deviznega nadzora.
Finančna svoboda: Ta kazalnik se nanaša na svobodo delovanja domačega bančnega sektorja. Idealen scenarij je nadzorno okolje centralne banke z minimalnim posegom vlade.
M. I.