Svetovna politična scena je trenutno prežeta z napetostmi in dinamiko, ki odraža različne svetovne konflikte in interese. V Ukrajini se nadaljuje vojna, napetosti med Izraelom in Gazo se stopnjujejo, ZDA se pripravljajo na volitve, ki bodo vplivale na mednarodno politiko. Ker vse to seveda vpliva tudi na Slovenijo, je bila tokratna oddaja Signal z voditeljico Zalo Tomašič posvečena aktualnemu dogajanju in izzivom v politiki.
Politični analitik in novinar Domovine Peter Merše je poudaril, da smo trenutno v sorazmerno turbulentnem času, ko se zdi, da lahko eskalira marsikateri konflikt. “Imamo dva odprta konflikta (Gazo in Ukrajino) in par konfliktov, za katere lahko rečemo, da so nekoliko zamrznjeni oziroma so na tem, da lahko izbruhnejo. Denimo Gorski Karabah, v Afriki je tudi odprtih nekaj konfliktov in še kakšen na Bližnjemu vzhodu.” Opomnil je tudi na vprašanje Tajvana. “Če bi tam eskaliralo, bi lahko začeli govoriti o III. svetovni vojni ali bi ji bili vsaj blizu.” Meni, da je ključno, da svet najde neko pot, da ne zaide v večji konflikt, ki bi ga lahko sprožil nek majhen konflikt.
Napad Hamasa je porušil projekt gradnje novega Bližnjega vzhoda
Dr. Bogomil Ferfila, profesor na Novi univerzi, je spregovoril o tem, kako konflikt v Gazi vpliva na stabilnost Bližnjega vzhoda. “To je velika škoda,” je poudaril Ferfila, ki je v zadnjih desetih letih veliko časa prebil na Bližnjem vzhodu in napisal več knjig na to temo. Omenil je, da sta bila tam dva velika procesa. “Eden je bil proces združevanja Savdske Arabije in Izraela. Savdska Arabija je dobila od ZDA obljubo, da bo dobila ameriški jedrski program, da bo dobila bilateralni varnostni sporazum z ZDA v zameno za priznanje Izraela.” Hamas se je po besedah Ferfile zbal, da bi to odvrnilo pozornost od problemov Palestincev, to pa bi tudi okrepilo sunitsko fronto proti šiitskemu polmesecu, katerega glavni predstavnik je Iran. “Iran je zaradi tega aktiviral Hamas in zato je prišlo do tega napada.”
Ferfila je prepričan, da Hamas s to svojo ideologijo uničenja Izraela dela škodo Palestini. “Prepričan sem, da bo zelo težko ustaviti Izrael, da ga ne uniči. Potem ko ga uniči, lahko palestinsko gibanje Fatah prevzame oblast v Gazi in je potem tudi koncept dveh držav realnejši,” je poudaril.
Za začetek mirovnega procesa Izrael potrebuje sogovornika
Na vprašanje, kako se v Evropskem parlamentu gleda na odnose med Izraelom in Palestino in kako na Izrael, je evropski poslanec dr. Milan Zver pojasnil, da je parlament bolj razdeljen. “Moramo vedeti, da Izrael potrebuje tudi sogovornika, če hoče začeti normalni mirovni proces, česar na palestinski strani ni. Nimajo namreč volitev, demokratičnega legitimnega vodstva,” je izpostavil in izrazil strinjanje s Ferfilo, da bi lahko poraz Hamasa omogočil prevzem oblasti v roke drugih. To bi verjetno predstavljalo edino realna pot, da pridemo do koncepta dveh držav, ki ga sicer od vsega začetka podpira tudi Izrael. Palestinci ga ne, ker ne priznavajo obstoja Izraela.
Zver je omenil, da smo v zadnjih letih priča precejšnji spremembi v mednarodnih odnosih. “Začenši z umikom ZDA iz Bližnjega vzhoda, fokusiranje ZDA na Azijsko-pacifiško območje, evroatlantski odnosi za ZDA niso prioriteta že niso nekaj let. V Evropi je naenkrat nastal varnostni vakum, ki ga je Vladimir Putin izkoristil,” je izpostavil in spomnil, da nas je Donald Trump opozarjal, naj se zviša proračun za obrambo, naj sami poskrbimo za svojo obrambo. “Nemčija tega nasveta ni upoštevala. Pred leti je dala za obrambo le 0,7 odstotka BDP,” je izpostavil in dodal, da je to katastrofalno malo za takšno državo, a se stvari spreminjajo. “Potrebovali bomo kakšno leto, da bo lahko Evropa na področju obrambe samooskrbna. Še dobro, da je tukaj Nato. Če bi šli v oblikovanje evropske vojske, bi to terjalo več časa, da bi postali učinkoviti,” je dejal in opomnil, da je znano, da je učinkovitost ameriške vojske neprimerno večja kot učinkovitost evropskih vojska.
Priznanje Palestine ta hip ni mogoče
Merše je v pogovoru poziv vladajoče stranke za priznanje Palestine označil kot tipično všečno potezo. Ta je po njegovem v tem trenutku povsem nesmiselna, ker ni nobenega razloga, da bi se to naredilo. Meni, da bi bilo to smiselno na dolgi rok, ko bi imeli na palestinski in izraelski strani sogovornika, ki sta zmožna upravljati vsak s svojo državo. “Ta poteza je všeč levim volivcem, ki so kupili to agendo ubogih Palestincev, pri čemer Izraelu ne pomaga s tem bombardiranjem. Namenjeno je nabiranju političnih točk,” je prepričan. Zver je v zvezi s tem povedal, da to ta hip ni mogoče. “Ni struktur, izvoljene demokratične oblasti, nimaš se s kom pogovarjati, da bi ga priznal.” Evropski poslanec je opomnil, da je Palestino priznalo že veliko držav, tudi evropskih, a pred letom 1989. Med njimi bi se našli tudi Poljska in Romunija. “Kasneje pa ne, razen ene vlade pred leti. To drugače ni na agendi evropske zunanje politike in še nekaj časa na žalost ne bo. Če bo mirovni proces stekel, bo ta uspešen ob uveljavitvi koncept dveh držav, da se namreč prizna Palestino pod pogojem, da ona prizna svojega partnerja – Izrael,” je poudaril.
Palestinci povzročajo probleme znotraj držav, kamor jih spustijo
Ferfila je omenil, da imajo arabske države velik problem glede sprejemanja Palestincev. Palestinci v Jordaniji so namreč praktično uničili Jordanijo, Palestinci v Libanonu pa so praktično uničili Libanon. “To nesrečno ljudstvo, seveda preganjano, je dosti agresivno in povzroči velike probleme znotraj držav, kamor jih spustijo. Pripravljenost za sprejem je zelo majhna,” je pojasnil in povedal, da so Palestinci razseljeni po celem svetu. Povedal je, da je zasledil en zanimiv têrmin “Palestinski imperij”, ki hoče poudariti, da je vpliv teh Palestincev pravzaprav zelo velik. Tudi v ZDA. “Poglejte te ključne leve top ameriške univerze, ki jih sedaj pozivajo, naj omilijo antisemitski besednjak. Tudi levo krilo demokratske stranke zahteva, naj se ZDA oddaljijo od Izraela.”
O ameriških volitvah
Jeseni se obetajo predsedniške volitve v ZDA. Vse kaže na ponovni spopad med Bidnom in Trumpom. Zver je izrazil prepričanje, da bi Trump prej dosegel mir in pogajanja med sprtimi stranmi. Tudi ko govorimo o Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. “Je pa seveda vprašanje, kolikšna bo cena za to,” je poudaril in spomnil, da Biden in tudi nasploh demokrati prej sprožijo puško kot republikanci, kar se je videlo na Balkanu v 90. letih. Oboji imajo sicer približno podoben odnos do mednarodne skupnosti. “Amerika je dejansko najmočnejši faktor,” je izpostavil in dodal, da ga veseli, da nekdo opravlja storitev za nas, to je varnost. “Varnost je danes vprašljiva, vrednota varnosti je vedno pomembnejša za navadne ljudi, državljane EU, še posebej državljane baltskih držav, ki so izrazito ranljive.” Putin bi jim po Zverovih besedah zlahka zasedel, a bi Nato zagotovo reagiral, česar se Putin boji. “Resursi Rusije niso bistveno večji od tega, kar so dosegli danes. Če bi vojna trajala leta in leta, bi počasi pričela Rusija izgubljati pozicijo, zato imajo interes, da pride do pogovorov,” je prepričan.
Trump obtožbe proti sebi označuje kot lov na čarovnice. V zvezi s tem je Ferfila povedal, da gre v tem primeru zagotovo za politično vojno, gre namreč za kar 92 obtožb. “To je pretiravanje,” je povedal in omenil, da bo to škodovalo ameriški veri v pravni sistem. “To škodi tudi predsedniški tekmi. Težko je reči, komu to koristi. So indici, da to škodi Bidnu, ki nekako stoji za tem. Pri republikanskih volivcih se večinoma kaže, da so se morda zaradi tega še bolj trdno strnili za Trumpom,” je izpostavil Ferfila in dodal, da so ključni neodvisni volivci, ki pa bi se morda v primeru, če bi se obtožbe realizirale, odvrnili od Trumpa. Omenil je oceno, da je 15 do 25 odstotkov volilnega telesa, ki ne želi nobenega od njiju, verjetno tudi ne bo volilo. “Težko je napovedati,” je povedal in dodal, da rezultati kažejo slabe ocene Bidnu in Trump vodstvo. “Razlike so majhne, rekel bi, da bodo izidi tesni.”
Merše meni, da je ironično, da imamo dva tako stara kandidata za predsednika. “To kaže na neko krizo ameriške demokracije,” je izjavil in dodal, da se zdi, da ko neko državo na oblasti zavzamejo izraziti starci, je to nek znak propada. “Sovjetska zveza je en tak primer. Gre za zaskrbljujoč signal,” je povedal in dodal, da se marsikdo boji Trumpa, ker veliko govori, a ta ni zakuhal nobene vojne in naredil kakega hujšega fiaska. V času Bidna pa smo bili priča fiasku v Afganistanu, ta pa tudi sicer kaže znake starosti, kognitivnega nazadovanja.
Splošno znano je, da mediji desne kandidate prikazujejo v slabši luči po celem svetu. Zver je v luči tega opozoril, da visokošolske ustanove v ZDA dokaj levo usmerjene (vsaj 80 odstotkov ameriških fakultet je levo usmerjenih). Če poznamo zgodovino, da se je Frankfurtska šola selila v ZDA, razvijala, multiplicirala svoje kadre in filozofijo, je to dokaj logično, meni Zver. “Mediji prehajajo v novo stvarnost,” je poudaril in izpostavil pomen družabnih medijev. Tisti, ki je prej spremljal medije, se je po njegovih besedah spremenil v medij sam. “Trump je sam sebi svojevrsten mediji z nekaterimi vplivneži. Tudi nove platforme načenjajo klasično medijsko strukturo,” je navedel in dodal, da klasični mediji ne bodo igrali več tako velike vloge v prihodnosti.
Denar bo pomembna postavka, tukaj Trump zaostaja
Ferfila je opomnil, da je Trump ustanovil svoje medijsko omrežje, ki je zelo uspešno in je trenutno vredno 500 milijonov dolarjev. “Trump ima sedaj probleme z denarjem, Bidnu je uspelo zbrati približno 150 milijonov, Trumpu 50 milijonov,” je izpostavil in dodal, da je Trump samo za advokate dal 64 milijonov dolarjev. “Newyorško sodišče ga je lovilo, da mora dati kavcijo 460 milijonov, ki jih ni imel. Njegovi advokati so jim nasprotovali in mu kavcijo znižali na 175 milijonov dolarjev. Denar bo pomembna postavka, tukaj Trump zaostaja,” je poudaril in omenil, da seveda načrtuje donatorsko konferenco. “Bidnova strategija je, da Trumpu škodi, kjer je ta šibak.”
Putin je avtokrat, ne bo se ustavil, če mu ne pokažemo meje
Mineva dve leti, odkar je Rusija vkorakala v Ukrajino. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, je Merše povedal, da je to odvisno od mednarodne skupnosti. Ukrajina je namreč pokazala, da se je pripravljena boriti, ker gre za obstoj naroda. “Želijo osvojiti čim več ozemlja, ki jim ga je Rusija odvzela, prešli so v vojno izčrpanje. Ključno bo, kdo bo tisti, ki bo lahko dlje ali močneje oskrboval svojo stran. Za Zahod, Evropo je ključno, da to vojno zmaga.” Spomnil je, da je Evropa obljubila milijon granat, a jih je dostavila pol toliko. “Vsakršna kapitulacija bi bila negativen signal, če bi popustili in dali Rusiji mirovni dogovor, s katerim bi Rusiji dali večji del tega, kar so osvojili. To bi bil nevaren signal drugim državam na svetu. Hkrati je to nevarno za Evropo. Putin je avtokrat, ne bo se ustavil, če mu ne pokažemo meje.”
Če bi bila ruska civilna družba razvitejša, bolj kritična in samozadostnejša, ne toliko odvisna od oblasti, po Zverovih besedah Putin danes tega ne bi upal delati. “Ker ima hrbet krit, civilna družba pa ni dovolj avtonomna, kritična, si lahko dovoli marsikaj.” Po njegovem bi objektivno izvedena anketa pokazala, da ljudje ne podpirajo vojne, čeprav Putinove ankete kažejo, da ima veliko podporo o tem vprašanju. Glede rezultatov ruskih predsedniških volitev je rekel, da zanj niso verodostojne. “Rezultati so namreč plod abnormalnih okoliščin.”
Po Ferfilovih besedah se v vojnih razmerah ljudje grupirajo okoli voditelja. “Četudi je slab, ima sorazmerno visoko podporo med ljudmi. Je pa dejstvo, da je veliko njegovih podpornikov proti vojni. Izstopajo ženske,” je pojasnil in Putina označil kot lisjaka. “Njegova vojska sestoji v glavnem iz profesionalnih vojakov, on pa je v zadnjem času dvignil plačo vojakom in s tem dobil dodaten priliv profesionalnih vojakov. Zaradi tega ni rabil druge mobilizacije, ki bi okrnila njegov ugled v Rusiji. Pomiril je žene, matere vojakov, že obljublja ogromne beneficije vojakom, ki se bodo vrnili,” je povedal in omenil, da se tudi Ukrajinci soočajo s kadrovskim problemom, saj imajo 200 tisoč vojakov na fronti, Rusi pa 400 tisoč. “Mislim, da Evropa ne more nadomestiti, kar je dajala ZDA, ameriška pomoč pa je blokirana. Ukrajina je naredila napako, da se ni povezala z ZDA, ampak z demokrati,” meni.
V zadnjih letih smo zanemarili evroatlantske povezave
V zvezi s pričakovanji za prihodnost, če bo ureditev mednarodnih odnosov vse bolj bipolarna, je Zver povedal, da bomo do bipolarne podobe težko prišli, ker je nastalo več centrov moči (BRICS, Indija, Kitajska, Rusija …). Žal mu je, da smo v zadnjih letih zanemarili evroatlantske povezave. “Če ne bo več sodelovanja, nas bodo prehitevali po desni in levi,” meni. Po Meršetovih besedah se bo povečevala multipolarnost. “Kitajska bo zagotovo poskušala doseči večjo vlogo. Vprašanje je, kaj bo z Afriko. Bo Zahod propadel sam vase in se razgradil ali stopil skupaj in zbral svojo moč ter s tem postal resen igralec?” Izrazil je mnenje, da lahko v ZDA pride čez čas pomoč za Ukrajino. “Ključno je zavedanje, da sami poskrbimo za svojo obrambo oziroma znotraj svojih zavezništev. Rimljani so vedeli, da če želiš mir, se moraš pripraviti na vojno. Mi smo zaspali, kar ne zagotavlja miru.”
Ferfila meni, da postaja BRICS strahotno močan. Glede Kitajske je omenil, da ta nedvomni ni v zatonu, dve leti nazaj, ko je začel pisati knjigo o njej, je ugotovil, da je imela ta s 150 državami več trgovine kot ZDA. V delu knjige, ki govori o primerjavi med Indijo in Kitajsko, je razmerje 2:1, dvakrat slabša je torej Indija. Čeprav Ferfila meni, da kitajski sistem ni alternativa, ga je treba pazljivo spremljati.
Ž. N.