Odločitev upravnega sodišča, s katero je bilo sirskemu migrantu Ahmadu Shamiehu začasno odrejeno, da mora do zaključka pravnomočnih postopkov ostati v Sloveniji, je Vrhovno sodišče RS ovrglo, s čimer so ugodili ministrstvu za notranje zadeve. Več kot očitno so sirskemu brivcu šteti dnevi v Sloveniji, pri tem pa mu ni pomagala niti “viteška” akcija poslancev Jana Škoberneta in Mihe Kordiša, ki sta se še posebej angažirala in odšla v azilni dom, od koder sta nezakonitega migranta odpeljala v Državni zbor, da bi ga tako zaščitila pred deportacijo.
Spomnimo. Decembra lani je upravno sodišče razsodilo v korist Shamieha in primer je bil vrnjen v ponovno odločanje na notranje ministrstvo, saj je to ugotovilo, da njegova prošnja za azil ni bila zavržena, saj takšnega sklepa ministrstvo ni izdalo. Prav tako je izpostavilo, da je stališče ministrstva za notranje zadeve glede tega, da diskrecijska klavzula ni več mogoča, ker so postopki proti Shamiehu končani, zmotna.
Vrhovno sodišče presodilo, da je izdana začasna odredba nepravilna in zaradi več razlogov tudi nezakonita
Takrat je upravno sodišče izdalo začasno odredbo, iz katere je razvidna odločitev, da mora Shamieh do zaključka pravnomočnih postopkov ostati v Sloveniji, saj mu v primeru izročitve Hrvaški ne bi več mogli zagotoviti, da se vrne nazaj. Po pritožbi ministrstva za notranje zadeve je vrhovno sodišče 12. januarja odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zavrglo zahtevo za začasno odredbo, saj je presodilo, da je izdana začasna odredba nepravilna in zaradi več razlogov tudi nezakonita. Vrhovno sodišče je na svoji spletni strani izpostavilo, da je bila začasna odredba upravnega sodišča izdana v nasprotju z zakonskimi pooblastili, ker ji je brez podlage v zakonu dalo učinke, ki presegajo okvir upravnega spora. Vrhovni sodniki tudi menijo, da začasna odredba presega zahtevo, ki jo je tožnik podal za njeno izdajo.
Po prepričanju vrhovnega sodišča so z začasno odredbo posegli v izvršitev sklepa, s katerim je notranje ministrstvo odločilo, da ne bo obravnavalo prošnje tožnika za mednarodno zaščito, ker bo ta predan v roke Hrvaške. “Ta pravnomočni sklep so potrdila kot pravilen in zakonit tudi pristojna sodišča in s tem je bilo tožniku že zagotovljeno učinkovito sodno varstvo,” so navedli. Upravno sodišče je namreč izdalo začasno odredbo, s katero so dosegli zadržanje izvršitev pravnomočnega sklepa, ki sploh ne predstavlja predmeta upravnega spora, za kar pa to nima ustrezne zakonske podlage. Vrhovno sodišče je prepričano, da stališče, ki ga je sprejelo upravno sodišče, ni utemeljeno niti po vsebinski plati, brez konkretnih okoliščin je namreč predajo tožnika sosednji Hrvaški nemogoče označevati za nepopravljivo škodo.
Vrhovni sodniki niso odločali o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule
Po navedbah STA pa vrhovni sodniki niso odločali o tem, ali je v primeru sirskega migranta mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki ga je podal tožnik. Pojasnili so, da bodo o tem lahko odločali le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča na prvi stopnji. V času migrantske krize, februarja lani, je namreč Shamieh zaprosil za mednarodno zaščito v naši državi, ki jo je pristojno ministrstvo zavrglo s pojasnilom, da za obravnavo prošnje ni pristojna Slovenija, ampak Hrvaška. Poleti je temu pritrdilo tudi sodišče EU, avgusta pa je Vrhovno sodišče RS pritrdilo predhodnim odločitvam Sodišča EU ter zavrnilo pritožbo Shamieha. Šestmesečni rok za predajo je začel teči od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta.
Shamieh bi bil že novembra vrnjen na Hrvaško, če se levi politični vrh na čelu z Janom Škobernetom, Mihom Kordišem in Mirom Cerarjem ne bi vmešal z namenom nabiranja političnih točk, pri tem so izpostavljali, da Shamieh predstavlja enega od najboljših primerov integracije migrantov v slovensko družbo, čeprav je bilo na podlagi njegovega govora več kot očitno, da ni sposoben sestaviti niti enega slovnično pravilnega stavka. Ne glede na to je akcija levega političnega pola zadostovala, saj je bila deportacija preprečena, Shamieh pa je vložil novo prošnjo za azil. V novembru je vložil še posebno vlogo, s katero je predlagal uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je notranje ministrstvo zavrglo, zato se je migrant Shamieh odločil za sprožitev upravnega spora.
N. Ž.