Hude obtožbe na račun policije v zvezi z varovanjem tožilke Mateje Gončin

V uredništvo smo prejeli anonimko, ki navaja, da se je vodstvo policije močno lotilo tožilstva. Vse skupaj naj bi vodil Igor Ciperle, ki naj bi bil vir ene največjih Golobovih zaupnic Vesne Vuković. Okrožna državna tožilka Mateja Gončin naj bi namreč prisiljena vodločitev, da se odpove varovanju. 

Ko je zaradi pregona ene hujših hudodelskih združb na področju Balkana (Škaljarski/ Kavaški klan) državna tožilka Mateja Gončin postala varovana oseba, naj bi vodstvo policije (Senad Jušić and company – Lepoša, Ciperle itd.) po navedbah anonimke “prepoznalo priložnost, da tožilko v zameno “po njihovem: ugodnosti razvoza in taxiranja” (varovanja) izkoristijo še za druge “operacije” znotraj sistema predvsem z namenom vplivanjem na postopke, ki se vodijo proti njihovim “sovražnikom”.”

“Za tako imenovano “šolanje smrklje” (vodstvo Centra za varovanje in zaščito, CVZ) jo je večkrat označevalo z različnimi neprimernimi izrazi med drugim tudi zato, ker je ženska) je na CVZ gonjo na tožilko in discipliniranje prevzel pomočnik vodje Jurij Šubic,”navaja anonimka in dodaja, da je slednji v sorodstvenem razmerju z vodjo varovanja pri sodniku Bromšetu. Šubic naj bi se je lotil z “vsemi topovi predvsem v delu, ko se je spravil na njene družinske člane z namenom pridobiti material (govorimo o nepravilnostih, ki bi se zgodile med delom ali privatnem času), ki bi lahko kasneje služile za diskreditiranje ob morebitni neposlušnosti”. Neformalno naj bi bil Šubic s strani kolegov že večkrat opozorjen na račun seksističnih izpadov. Dekleta, ki so jih bila deležna, pa si po navedbah anonimke “ne upajo pričati zaradi škode, ki jim jo je že naredil”.

Skupina za varovanje naj bi ji stala ob strani
V nadaljevanju je navedeno, da naj bi tožilka Gončin uspela ustrezno prepoznati pritiske, tudi znake kaznivih dejanj. Ta naj bi na ustrezne institucije tudi podala prijave, ki pa, kot kaže, nanje niso odreagirale. Skupina za varovanje, ki ji je bila formirana s strani CVZ in dodeljena tožilki, naj bi tej pri tem stala ob strani. “Vendar pa zaradi strokovnega in zakonitega dela, predvsem pa zaradi močnih vezi, ki so jih spletli, niso dopustili odtekanja informacij,” navaja anonimka in dodaja, da naj bi to šlo močno v nos vodstvu, ki “je skupino neprestano obremenjevalo”.

Fotografija tožilke Gončin desno spodaj:

Najboljša prijateljica ex sodnice – sedaj odvetnice Barbare Pie Hrovat je tožilka Mateja Gončin (desno). #balkanskibojevniki pic.twitter.com/cjDonge8OP

— Petra Janša (@petra_jansa) August 18, 2017

Nepravilnosti naj bi se nanašale na vodstvo CVZ
Obremenitve so po podatkih anonimke razvidne iz “vseh sistemskih in zakonskih nepravilnosti”, ki bi jih pokazal nadzor. Skupino naj bi vodil dolgoletni delavec policije, varnostnik CVZ z enim daljših stažev, bivši pripadnik specialne enote, ki pa naj bi se ga prav tako lotili v delu letne ocene ter ga bombardirali na vse možne načine. Sektor za notranjo preiskavo in integriteto (SNPI) pod vodstvom Iva Kovačiča je po navedbah tisti, ki je prevzel prijavo. V tem primeru naj bi šlo za “znanega lovca na kader SDS”. Nepravilnosti naj se ne bi nanašale na skupino, ampak na vodstvo CVZ.

Zaradi nepravilnostih so člani skupine in drugi policisti šli na SNPI in o teh poročali vodji postopka Kovačiču, je navedeno in dodano, da naj bi ta “spretno vse “žvižgače” in ugotovitve pridno zapisoval in jih kasneje izpostavil preiskovancem (vodstvu CVZ), zaradi katerih se je postopek pravzaprav začel”. Tudi tožilka pa naj bi o nepravilnostih vodstva CVZ obveščala tako Kovačiča kot tudi “generala Jusića”. Ko naj bi se izkazalo, da je prijav preveč, naj bi se Kovačič povezal tako z vodstvom CVZ kot vodstvom policije. Ravno tako pa naj bi začel prikrajati poročilo interesom vodstva. “Poročilo bi moralo odnesti vodstvo policije, če ne celo ministra,” je poudarjeno in dodano, da poročilo še kar ni zaključeno, čeprav je že minilo več kot devet mesecev.

Beno Lah, sicer svetovni prvak v ju-jitsu, je bil prav tako med tistimi, ki so policiji prijavili nepravilnosti  CVZ. Slednji naj bi bil “neprestano podvržen pritiskom nekompetentnega vodstva“. “Ko so ugotovili, da tožilke ne bodo mogli manipulirati, jo izkoriščati in uporabljati za svoje kombinacije ter pridobivati informacij, ki bi služile zlorabam, so se odločili, da svoje nepravilnosti prenesejo na skupino. Torej zopet na najnižji nivo”, je mogoče prebrati. Ker pa jim trdnosti in homogenosti skupine navkljub posamičnim napadom naj ne bi uspelo razbiti, so se po navedbah anonimke odločili za njeno razpustitev v celoti (kar je unikum CVZ) in zamenjavo vodje.

Preiskovanec drugim preiskovancem prebiral poročilo, v katerem so bila imena “žvižgačev”?
“Počakali so, da je bila tožilka in njena ekipa na službeni poti. V tem času je vodja centra Tomaž Brezic na podlagi 57. člena sklical delovni pogovor za dan, 18. 3., kamor naj bi poleg ostalih povabil tudi Ciperleta, koordinatorja in vodjo referata. Prav tako naj bi bili na sestanek vabljeni člani skupine,” je mogoče prebrati, pri čemer pa je opozorjeno, da je tukaj potrebno tudi zavedanje, da so tako Ciperle in Brezic kot tudi koordinator in člani skupine preiskovanci v tem postopku. “Ciperle naj bi na sestanku mahal z nekakšnim poročilom, označenim s stopnjo tajnosti, ga prebiral in se čudil, kako je na centru vse dobro in lepo, le skupina je nekaj, kar je moteče na tem centru.”

Preiskovanec je torej po navedbah anonimke “drugim preiskovancem prebiral poročilo, v katerem so bila imena “žvižgačev”, ki so s svojim podajanjem dejstev obremenjevali prav vodstvo CVZ”. “Nedopustno in nezakonito je takšno izpostavljaje prijaviteljev nepravilnosti v policiji. Vse to naj bi odobril Jušić, ki je prav tako preiskovanec v tem poročilu, saj naj bi enega od zaposlenih označeval s skrajno neprimernimi opazkami in mu s tem povzročal veliko škodo,” je še izpostavljeno in dodano, da naj bi po sestanku prišlo do razpustitve skupine in dodelitve nove. “Ko je za to izvedela tožilka, se je odpovedala varovanju.” Ob vsem tem pa je treba po navedbah anonimke izpostaviti, da nadzor sploh še ni zaključen, istočasno pa poteka tudi nadzor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN). “Razpustili so torej skupino brez končnih ugotovitev,” je problematizirano.

Z vsebino anonimke smo seznanili tako policijo kot tožilstvo in jih prosili za komentar. Ko ga prejmemo, ga objavimo naknadno.

Odgovor s strani Specializiranega državnega tožilstva:

Odgovor policije:

S. K.