Ko je Zmago Jelinčič (SNS) na celjskem sejmu o Levici Luke Mesca dejal, da so idioti, ki sodijo v Venezuelo, so ga na zaslišanje povabili policisti. Ko je ta teden v DZ šef Levice Mesec ozmerjal Bernarda Brščiča, da je “fašist”, ga predsedujoči Branko Simonovič (DeSUS) še opomnil ni. Se je pa Simonovič prej javno opravičeval, ker mu je ob napornem Janiju Möderndorferju (SMC), ki je že spet zmerjal Janeza Janšo, ušel obupan vzklik: “Ma, p…m…”
Levica in Brščič imata dramatično različen odnos do črnega prečkanja meja migrantov, ki so za večino državnih novinarjev nekakšni “prebežniki”. To ni slučajno. Po mnenju Levice je pravica ljudi, da lahko na črno prihajajo v državo. Po Brščičevem mnenju je to kršitev zakona, ki jo je treba preprečiti. Notranji minister Boštjan Poklukar (LMŠ) je zadnje dni javno pojasnil, da “velika večina migrantov prihaja organizirano, s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem”, in da je to “posel številka ena v regiji”. Pri velikih poslih se poskrbi za politično in medijsko podporo. Denimo: plača se del velikih medijev in kolumniste, kritičnim medijem pa zapre usta in se jim onemogoči dostop do oglaševalskega denarja.
Nenaden pojav Benita Mussolinija v Velenju
Pa s tem nikakor ne govorim o Levici, o naših medijih ali politikih. Tudi, če bi bilo res, si nikakor ne bi upal. Levica je zelo občutljiva, ko kdo zmerja njih. Franc Trček je proti Jelinčiču poklical na pomoč policijo, ki je tudi začela akcijo. A je propadla, ker zakon ne dovoljuje varovanja dobrega imena politikov s policijskimi silami. Policisti imajo vodstvo. To je naredilo red. Nova v. d. direktorice policije Tatjana Bobnar je prišla v službo v nedeljo, ko sem šele opozoril, kaj je narobe, in udarila po mizi. Ženska preseneča. Jelinčiča od takrat ne preganja nihče več. Trček namreč lastnega denarja ne trati, pri lastnem žepu se konča boj oblastnikov proti sovražnemu govoru.
Da se s tem ni šaliti, priča tudi primer, ko je poslanec Kontičeve SD, nedavno tudi županski kandidat Marko Koprivc poleti “Smrt fašizmu” zapisal v pismu generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu in podprl zahtevo šefa borcev Tita Turnška, da je treba finančno uničiti novinarja Jožeta Možino, ker je imel intervju z Jožetom Dežmanom, v katerem je šef vladnega urada za povojne poboje pojasnjeval, kako je partizanska vojska morila ujetnike in trupla pobitih skrivala po rudnikih in gozdovih. Kar sicer vemo. A se še kar ne sme povedati. Ker nas je še vedno strah? Ta teden so na zahtevo zastopnika DeSUS Jožeta Poglajna v programskem svetu RTV SLO glasovali, da bi Možini ukinili denar za oddaje. Kot je zahteval Turnšek in s pripisom “smrt fašizmu” poslanec SD Koprivc. Za las je Poglajnu spodletelo. Ne prvič. Skoraj bi stavil, da bo še poskusil. Tako se širi “fake news” o zgodovini v mediju, ki ga vsi plačujemo. Lažna zgodovina je v političnem interesu. Edino kosti po državi ne pojasni.
Poglajen je eden novinarjev, ki je iz Dela prestopil na Dnevnik, ko sem nekoč po ponudbi Danila Slivnika prevzel vodenje tega časopisa in sem napovedal, da uredniška politika ne bo več predvsem vojna proti SDS in Janši, ker največji časopis ne sme biti strankarska izpostava levice, saj ima bralce na vseh koncih, s partizanskim novinarstvom pa jih resno izgublja tudi na levi. Da bi bili manj pristranski, je bil za številne novinarje takrat čisti šok. Delo je bilo v prejšnjem sistemu partijski časopis, po osamosvojitvi pa krajši čas bolj ambiciozno. A zamisel, da je dobro biti več kot le ceneno orožje levice, se ni prijela. Spodletelo je, ker je bila vojna z Janšo sčasoma spet v poslovnem interesu lastnika Boška Šrota. Ko se je ta vojna Šrota in njegovih medijev (obvladoval je skoraj vse) proti Janši spet dobro začela, je Marjan Šarec še s kupom novinarjem podpisal peticijo 571, da Janša obvladuje vse medije. Tipična novinarska fake news, ki jo je organiziralo društvo novinarjev (DNS). Nekoč osrednji časopis je danes glasilo nizke naklade (kot jo imajo tudi vsi drugi dnevniki) v lasti Kolektorja iz Idrije, ker je Šrot končal v zaporu in je bil nujen nov skrbnik interesov. Ve se koga.
Bitka Evgenije Carl in Mojce Pašek
Vmes pa je Šarec postal šef vlade, ki zdaj poziva, kje se sme oglaševati, Poglajen na javni televiziji ukinja financiranje projektov, ki niso v interesu levice. DNS pa to sramoto odločno podpira. Javna RTV je medij, ki ga plačujemo vsi in v katerem sta aktivista Levice med novinarskimi protestom nekoč razvila napis “Smrti janšizmu, svoboda narodu”. Parafrazo iz Koprivčevega pisma. Protestirajočih novinarjev ni nič zmotilo, kaj se je to pojavilo med njihovimi napisi, ki so bili proti Janši. Protestirali so, ker je programski svet nameraval razpravljati o očitkih, da je Evgenija Carl z uredniško pomočjo Mojce Pašek preveč aktivistično obveščala javnost o SDS. Na poročanje se je Janša takrat odzval na spletnem omrežju s sporočilom o odsluženih medijskih prostitutkah. Zaradi česar je bil ta mesec na prvi stopnji pogojno obsojen na zaporno kazen. Novinark ne sme več zmerjati z odsluženimi prostitutkami, sicer bo šel v zapor. A ni še pravnomočno. Bo še spor. Kot bo tudi o Šarčevi odločitvi, da so bo pridružil kampanji Domna Saviča proti oglaševanju državnih podjetij na Nova24TV in v Demokraciji. Direktorjem je premier predlagal premislek. Boriti se je treba proti sovražnemu govoru, je zatrdil. Društvo novinarjev ga je podprlo in opozorilo, da se je za to zavzemalo že v času volilne kampanje. Saj veste, SDS je na volitvah dobila relativno večino in sama prešibala celotno prejšnjo vladno koalicijo. Šarec je ostal daleč zadaj. Nezaslišano. Morda se ne bi zgodilo, če bi pravočasno utišali del medijev. Ali pa vsaj preusmerili oglasne prihodke. Državnega denarja ne smejo dobiti mediji, ki problematizirajo, da oblast le opazuje, kako migranti množično mimo mejnih prehodov vstopajo v državo, kar je v interesu kriminalcev, ki s tem odlično služijo in ki prav verjetno delež od zaslužka namenijo še komu.
A tu pač smo. Ni sovražni govor pozivati k smrti političnih nasprotnikov ali zmerjati druge s fašisti. Sovražni govor je, če kak medij in novinar ni naš. Še posebej, če se izkaže, da je vpliven in da mu ljudje bolj verjamejo kot pravim “državnim” novinarjem, ki so vneti borci proti fašizmu, janšizmu, opoziciji in oviranju migrantov, ko na črno množično prečkajo mejo.