Urad vlade za komuniciranje RS je nedavno izdal pamflet, ki naj bi odgovarjal na najpogostejše “zmote” v povezavi z Globalnim dogovorom Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Ta košček uradne propagande kaže, kako je vlada Marjana Šarca pripravljena zavajati javnost. Izjava, ki jo je dal v javnost urad vlade za komuniciranje, je tako zmotna, da je potrebno demantirati vsako poved posebej. Iz tega razloga bodo izjave urada vlade za komuniciranje v odebeljenem tisku, demanti pa v navadnem.
“Migracije so globalni pojav, s katerim se soočajo vse države, in zato je medsebojno sodelovanje nujno,” so zapisali v uvodu pamfleta. Strinjamo se, da so migracije globalni pojav. Ravno tako se strinjamo, da je nujno medsebojno sodelovanje, a zakaj je to sodelovanje osredotočeno na omogočanje migracij, namesto njihovega preprečevanja?
“Prvič v zgodovini je večina držav v okviru Združenih narodov dosegla nezavezujoč dogovor o varnem upravljanju migracij, sodelovanju in vračanju migrantov v države izvora.”
Res bi bilo dobro vedeti, kaj je tako nezavezujočega v dogovoru, v katerem se fraza “zavezujemo se” pojavi neverjetnih 46-krat na vsega skupaj 35 straneh. Zdi se, da je to nekam veliko nezavezujočih zavez. Če pa so tako nezavezujoče, zakaj so sploh dane?
“Globalni dogovor je politični poskus za ureditev migracij, posebej za zmanjševanje vzrokov in vplivov, ki silijo ljudi v selitve, ter za zaščito žensk in otrok.”
Če je poudarek globalnega dogovora na zmanjševanju vzrokov in vplivov za migracije, zakaj se potem skozi dogovor vztraja pri olajševanju načinov migracije ter vztraja pri jeziku, ki je celo v samem naslovu dokumenta, ki govori “o varnih, urejenih in zakonitih migracijah”? To je, kot da bi govorili, da hočemo ustaviti kugo, in bi potem v svoj načrt zapisali vse načine, kako jo še bolj razširiti, medtem ko vztrajamo, da želimo bolezen preprečiti.
Če gre res za zaščito žensk in otrok, kako zagovorniki omenjenega dogovora komentirajo dejstvo, da so ravno ženske in otroci najbolj ogrožene skupine v državah, kamor pridejo migranti iz držav tretjega sveta? Število posilstev, kraj, umorov, spolnega nadlegovanja, pretepov, terorističnih napadov je zaradi prihoda migrantov v Evropi v porastu, ne v upadu. Kako torej lahko lahko govorimo o zaščiti žensk in otrok?
“Globalni dogovor vzpostavlja več obveznosti za države izvora, ki do zdaj niso bile opredeljene na globalni ravni.”
Bodimo natančni, obveznosti, ki jih globalni dogovor nalaga državam izvora, so vezane na zagotavljanje dokumentov svojim državljanom, to je dokumentov, ki jim bodo omogočili potovanje v tujino, s čimer bi se povečala pretočnost migrantov. Ravno tako morajo države izvora pozitivno poročati o migraciji, tako kot tranzitne in ciljne države.
“Izrecno tudi omenja termin nezakonite migracije in izpostavlja boj proti preprečevanju tovrstnih migracij in tihotapljenju z ljudmi.”
To je navadna laž. V celotnem dokumentu ni niti ene omembe nezakonitih migracij. Pojavlja se zgolj v katastrofalnem slovenskem prevodu, prevajali so prosto po Prešernu. Originalni tekst v angleščini govori o neregularnih migracijah, ne pa nezakonitih. Nikjer ni opredeljeno, kaj so neregularne migracije. Res je, da se izpostavlja boj proti tihotapljenju migrantov. A se migrante tu postavlja v vlogo žrtev, namesto da bi se jih obravnavalo kot aktivne udeležence v procesu tihotapljenja. Navsezadnje, brez povpraševanja ne bi bilo niti ponudbe.
“Oblikovanje celostnih politik in partnerstev, ki bi migrantom v ranljivem položaju ne glede na njihov status zagotavljali potrebno podporo v vseh fazah migracij s postopki ugotavljanja ranljivosti in nudenjem pomoči ter z varovanjem človekovih pravic”. To piše v Cilju številka 7: Obravnavanje in zmanjševanje ranljivosti pri migracijah na strani 14, kjer je v točki 23. b govora o boju proti tihotapcem.
“Slovenija s strinjanjem z dogovorom NE postaja žep za begunce in migrante. Nasprotno, izvajanje globalnega dogovora bo v bodoče preprečilo tovrstne situacije. Ostaja pa v skupini več kot 180 držav, ki se zavedajo, da so migracije globalen pojav in jih je treba reševati s skupnimi močmi.”
Pa poglejmo realno sliko. Od sosednjih držav so od dogovora že odstopile Italija, Avstrija in Madžarska. Edino hrvaška vlada, tako kot slovenska, sledi diktatu iz Berlina. Na srečo Hrvatov in žalost Slovencev ima Slovenija višji življenjski standard od Hrvaške, kar pomeni, da je za migrante, ki bodo še naprej drli v Evropo, Slovenija veliko bolj zaželena destinacija kot Hrvaška. Italijani, Avstrijci in Madžari jih namreč ne bodo sprejemali v svojo državo, temveč bodo vse migrante, ki jih ulovijo, poslali nazaj.
Reči, da Slovenija z dogovorom NE postaja žep za “begunce in migrante,” je tako še ena laž. Kakor smo videli v preteklosti, Slovenija ni pripravljena deportirati ilegalnih migrantov, medtem ko so druge države pripravljene vrniti ilegalne migrante, ki so bili najprej zabeleženi v Sloveniji.
Reči, da izvajanje globalnega dogovora lahko prepreči nastajanje migrantskih žepov, je metanje peska v oči vsem zbranim. Države se namreč zavezujejo, da bodo v vsem ustregle migrantom in za njih poskrbele, kolikor je le v njihovi moči, in jim nudile potrebno podporo. V skupini resda ostaja več kot 180 držav, katerih število vztrajno pada. Od teh 180 sta ciljni destinaciji migrantov iz okoli 130 držav tretjega sveta Evropa in Kanada. Avstralija in ZDA sta od dogovora odstopili.
Res je, da so migracije globalen pojav in jih je potrebno reševati s skupnimi močmi. A predlagana rešitev je poguba za Evropo. Alternativen način reševanja migracijske problematike je preprečevanje migracij, ne pa njihovo spodbujanje. Predlagani dogovor je, kot da bi želeli povečano število posilstev na Švedskem rešiti tako, da uzakonimo posilstvo kot nekaj legalnega. Seveda, tudi tako posilstvo preneha biti problem, kar se tiče zakona, a to ne pomeni, da se bo število posilstev na Švedskem zmanjšalo. Enako je z migracijami; problem v dogovoru niso ilegalne migracije, problem je spodbujanje migracij. Evropa je že tako do grla zadolžena, nima denarja niti za svoje državljane, zdaj pa naj bi podpirali še socialni turizem migrantov?
“Dogovor se NE podpisuje, temveč se ga simbolno potrdi. Države se dogovorijo le, da se bodo s skupnimi pristopi in ukrepi soočile z migracijami in z njimi povezanimi vprašanji ter približale standarde obravnave migrantov po vsem svetu.”
Res je, dogovor se ne podpisuje, ker se globalisti, ki bodo ta dogovor sprejemali v Marakešu, bojijo individualne odgovornosti. A reči, da se “simbolno potrdi”, je kot da bi rekli, da se dojenček, ki je devet mesecev preživel v maternici, potem “simbolno rodi”. Tu ni ničesar simbolnega, dogovor se bo sprejemal na podlagi prisotnosti, vsi, ki so prisotni, so za. Vsi, ki so proti, so odsotni.
“Dogovor NI pravno zavezujoč in NE ukinja suverenosti držav.”
Res je, dogovor ni pravno zavezujoč, temveč politično zavezujoč. To pomeni, da če se država dogovorjenega ne drži, sledijo politični pritiski s strani drugih držav. To bodo tisti politični pritiski, katerim sta v zadnjem času najbolj izpostavljeni ravno Madžarska in Poljska zaradi kljubovanja Bruslju in Berlinu. Dogovor lahko še tako govori o suverenosti držav, a ta dogovor bo služil kot vodilo za sprejemanje nadaljnje zakonodaje na področju priseljevanja.
To pomeni, da se države odprto odpovedujejo možnosti, da same sprejemajo svojo lastno migracijsko politiko, in se namesto tega zavezujejo, da bodo prihodnjo zakonodajo oblikovale v skladu s sprejetim Globalnim dogovorom Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Če tega ne bodo storile, sledijo zunanji politični pritiski preostalih držav, ki so sprejele dogovor in se ga držijo.
“Ohranitev nacionalne suverenosti je eno od osnovnih načel globalnega dogovora. Države suvereno načrtujejo in izvajajo svoje politike in ukrepe na svojem ozemlju.”
Res je, od držav, ki sprejmejo Globalni dogovor Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, se pričakuje, da bodo same suvereno sprejemale in izvajale svojo politiko in ukrepe na svojem ozemlju, ki bodo v skladu z Globalnim dogovorom Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki je zgolj politično zavezujoč dokument.
“Dogovor NE odpira vrat nezakonitim migracijam.”
Dogovor v svojem izvirniku, in ne v slabo prevedenem slovenskem prevodu, nikjer ne razlikuje med ilegalnimi in legalnimi migranti. Kot je bilo že ustanovljeno, dogovor podpira migracije. Eden od ciljev, navedenih v globalnem dogovoru, je, da bi bila uporaba pridržanja migrantov možna zgolj kot skrajni ukrep. Kaj je predviden skrajni ukrep, spet ni nikjer specificirano. Ilegalni migranti so potemtakem lahko pridržani samo v skrajnih primerih. Glede na to, da jih oblasti ne pridržijo niti trenutno, ko ilegalno prečkajo mejo, saj so vsi natrenirani, da takoj zaprosijo za azil, ni pričakovati, da se bo to v kakršnikoli meri spremenilo na bolje, kvečjemu na slabše, saj jih organi pregona ne bodo smeli zadržati zaradi ilegalnega prečkanja meje.
“Ključen cilj dogovora je doseči varne, zakonite in urejene migracije. Ena od ključnih prioritet dogovora je odpravljati vzroke za nezakonite migracije v izvornih državah (v sodelovanju s prizadetimi državami, s spodbujanjem razvoja prek humanitarne in razvojne pomoči).”
Prišli smo do točke, kjer niti predstavniki vlade niso več konsistentni. V isti sapi priznavajo, da je cilj dogovora doseči “varne, zakonite in urejene migracije”, obenem pa trdijo, da je ena od ključnih prioritet odpravljanje vzrokov za “nezakonite migracije v izvornih državah”. Ob tem je treba biti pozoren in poudariti, da odprava domnevnih vzrokov za nezakonite migracije ne odpravlja nezakonitih migracij. Namesto da bi se pogovarjali o ukrepih, kako ustaviti nezakonite migracije, je govor zgolj o tem, kako še povečati legalne.
“Dogovor NE uvaja nove temeljne človekove pravice do migriranja.”
Dogovor na papirju resda ne omenja uvedbe nove temeljne človekove pravice do migriranja. Ta nezavezujoči politični dogovor zgolj 46-krat zavezuje države, ki ga sprejmejo, k implementaciji vseh ukrepov, s katerimi bi priseljevanje v državo po izbiri postalo temeljna človekova pravica. Na vseh 35 straneh namreč ni niti ene omembe deportacije. Ko pa se govori o vračanju migrantov v njihovo domovino, pa je to v stilu spodbujanja programov za vračanje. To je, kot da bi želeli ozdraviti raka z zbiranjem podpisov pod peticijo proti raku.
“Nikomur ni avtomatično zagotovljeno, da bo lahko vstopil na ozemlje drugih držav in dobil vsa dovoljenja za bivanje in delo v njih. O tem odloča vsaka država sama – tudi Slovenija na podlagi svoje zakonodaje in odločanja pristojnih organov.”
Na tej točki se že ponavljamo. Res je, nikomur ni avtomatično zagotovljeno, da bo lahko vstopil na ozemlje drugih držav. Najprej je potrebno priti do ozemlja teh držav. A nato stopi na delo globalni dogovor, ki služi kot podlaga za nadaljnje oblikovanje zakonodaje glede vprašanja migracije, kar pomeni, da ni nobenega razloga, zakaj bi kogarkoli zavrnili, saj je ključni cilj dogovora ravno doseganje “varnih, zakonitih in urejenih migracij”.
Glede dovoljenj za bivanje in delo v ciljnih državah pa lahko omenimo, da globalni dogovor predvideva skrb za migrante v vseh pogledih. Torej, tudi če ne dobijo dovoljenja za delo, bodo še vedno parazitirali na socialni pomoči. Kakšne so posledice tega, lahko te dni spremljamo pri protestih v Franciji, ki so se začeli kot protesti proti zvišanju davkov na gorivo in prerasli v izraz splošnega nezadovoljstva nad francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
🔴MUST WATCH: Macron gets an egg to the head from protester for selling out his country. pic.twitter.com/fKCXFjpcnd
— Saving America (@SavingAmerica4U) December 1, 2018
Kot smo že pojasnili, Slovenija res odloča na podlagi svoje zakonodaje in odločanja pristojnih organov, a oboje je podvrženo pritisku političnega globalnega dogovora.
“DA. Dogovor temelji na načelu nediskriminacije ter spoštovanja človekovih pravic.”
Lepo, da priznajo. Torej, ob vsem povedanem – kako lahko sploh še trdijo, da dogovor Slovenije ne odpira na stežaj migrantom, ko pa celoten dogovor temelji na fanatičnem spoštovanju človekovih pravic migrantov, tako rednih kot nerednih? Nikjer omembe deportacije, vračanje je zgolj predlog, mora pa se jim zagotoviti podpora, takšna in drugačna.
Ivan Šokić