Možnost, da bo kaznivo dejanje v Sloveniji zagrešil državljan “tretje države” (večinoma muslimani, Afričani ali Balkanci), je 3,5-krat večja kot možnost, da bo kaznivo dejanje zagrešil slovenski državljan. To je razvidno iz javno dostopnih evidenc.
V drugi polovici avgusta 2018 smo v reviji Demokracija objavili provokativno naslovnico (žensko, ki jo otipavajo temne roke in z nje trgajo oblačila) kot opozorilo na nasilno kulturo, ki jo s seboj prinašajo nezakoniti muslimanski in afriški migranti. Deležni smo bili levičarskih obtožb, da spodbujamo rasizem, nestrpnost in ksenofobijo. Celo ovadili so nas zaradi razpihovanja sovraštva, takratni premier Marjan Šarec je državnim podjetjem žugal, naj ne oglašujejo več v reviji Demokracija.
Kultura posilstev
Naslovnica ni govorila o posilstvih, ampak o migrantih, ki v Slovenijo in Evropo prinašajo kulturo posilstev. To je uveljavljen sociološki pojem za družbe, v katerih je posilstvo družbeno sprejemljivo in ni kaznivo dejanje. V Pakistanu (in tudi Afganistanu) se denimo posilstvo redko šteje za zločin, po podatkih MNZ pa je takrat do konca julija v Slovenijo vstopilo in zaprosilo za azil 475 Pakistancev (vsi moški, prav nobene ženske). Do danes je tako. Največ migrantov, ki so v zadnjih letih nezakonito prestopili slovensko mejo, prihaja iz teh dveh držav.
Število posilstev in primerov spolnega nasilja v Sloveniji hitro narašča. Pred petimi leti (2018) so policisti zabeležili 42 posilstev in 33 primerov spolnega nasilja, lani (2022) se je število teh kaznivih dejanj skoraj podvojilo: 74 posilstev in 61 primerov spolnega nasilja. Ker organi pregona v svojih letnih poročilih ne navajajo države, iz katere prihaja posiljevalec, lahko samo ugibamo, pri koliko primerih spolnega nasilja in posilstev so bili vpleteni (nezakoniti) migranti. Tudi sicer policija javnosti praviloma prikriva nasilna kazniva dejanja in celo kraje, v katere so vpleteni migranti. V medije taki primeri večinoma zaidejo po naključju in tudi iz jeze žrtev, ker nevladne organizacije zahtevajo, da slovenska policija ne vrača nezakonitih migrantov nazaj na Hrvaško. Tako smo v juniju izvedeli za tri posilstva, ki so jih maja zagrešili migranti. Med drugimi je denimo 17-letni migrant, ki je prosilec za azil, na območju Cerknice posilil 78 let staro žensko.
Vsak sedmi ovadeni iz tretje države
Koliko zločinov zagrešijo v Sloveniji nezakoniti migranti, uradne statistike ne govorijo. Lahko si pa pomagamo z javno dostopnimi evidencami in statistikami, na podlagi katerih lahko ugotovimo, da je nesorazmerno velik delež državljanov tretjih držav (države, ki ni članica EU) vpletenih v kazniva dejanja, zaradi katerih je bila podana ovadba. Če pogledamo poročilo o delu policije za leto 2022, ugotovimo, da je bilo podanih 15.236 ovadb. Od tega 13,7 odstotka zoper državljane tretjih držav, kar pomeni, da je bil vsak sedmi ovadeni iz tretje države. Ta delež je nesorazmerno visok, če vemo, da je delež državljanov tretjih (večinoma nerazvitih) držav, ki imajo v Sloveniji veljavno dovoljenje za prebivanje, le 4,5-odstoten.
Na podlagi teh podatkov lahko izračunamo, da je bilo ovadenih 2,1 odstotka državljanov tretjih držav v primerjavi s slovenskimi državljani (ne nujno tudi avtohtonimi Slovenci), ko ta delež znaša 0,6 odstotka. To pomeni, da je možnost, da bo kaznivo dejanje v Sloveniji zagrešil državljan tretje države (Arabec, Afričan ali Balkanec), 3,5-krat večja kot možnost, da bo kaznivo dejanje zagrešil slovenski državljan. Zanimivo je, da je pri deležu žrtev kaznivih dejanj ravno obratno: delež žrtev se med slovenskimi državljani veča, pri državljanih tretjih držav pa manjša. Povedano drugače: med državljani tretjih držav je več zločincev (13,7 odstotka) kot žrtev (8,6 odstotka).
Sukićeva priklenjena na črnca
Zdi se, da delež ni tako visok, da bi zganjali preplah. Tako trdijo tudi nevladne organizacije, ki migrante dobesedno vabijo v Slovenijo in napadajo policijo, če jim odredi izgon iz države. Vpletajo se celo najvišji predstavniki oblasti. Tako se je denimo članica stranke Levica in podpredsednica Državnega zbora RS Nataša Sukić, tudi lezbična aktivistka, priklenila za roko afriškega migranta, ki mu je država zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev azila odredila izgon iz Slovenije.
Nasploh se je število izraženih prošenj za azil v Sloveniji v prvih petih mesecih letos zelo povečalo. Lani je bilo v tem času podanih 3.798 prošenj, letos pa kar 14.705. To je tudi posledica nasvetov nevladnih organizacij migrantom, naj v Sloveniji zaprosijo za azil in bodo potem lahko šli, kamorkoli si bodo želeli. Zaradi političnega pritiska z levice je letos tudi manj zavrnjenih prošenj (do konca maja lani 1.237, letos samo 938), prav tako je manj vrnjenih nezakonitih migrantov tujim varnostnim organom (lani 855, letos samo 110). In glede na to, da je Avstrija še poostrila nadzor svoje meje (premierju Robertu Golobu ni uspelo prepričati avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, da ne bi podaljšal nadzora na slovenski meji), je jasno, da Slovenija vse bolj postaja migrantski žep, kjer se migranti ustavijo in tukaj tudi dlje časa prebivajo.
Vse več nezakonitih migrantov
Prihaja pa vse več nezakonitih migrantov. Policija je v prvih petih mesecih letos obravnavala 15.456 nezakonitih prehodov državne meje, kar je trikrat več kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 5108. Daleč največ med njimi je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo skoraj petino vseh nezakonitih migrantov, še naprej pa narašča tudi število državljanov Maroka in Rusije. V prvih petih mesecih so na območju novomeške policijske uprave zabeležili kar dve tretjini vseh nedovoljenih prehodov meje, medtem ko je bila na območju koprske uprave v tem obdobju dobra petina vseh primerov.
Množične ilegalne migracije naraščajo tudi drugod po Evropi. Kakšen dan v Italijo s čolni pride tudi 1.200 migrantov. Ti v Evropo ne prinašajo samo (nasilne) kulture, ki je nezdružljiva s tradicionalno evropsko, temveč vplivajo tudi na demografsko strukturo stare celine. Poteka »velika zamenjava« avtohtonih Evropejcev z Arabci in Afričani. To sicer levičarji in elite v Bruslju označujejo za rasistično teorijo. Na srečo je vse več ljudi, ki jim ne verjamejo, ampak verjamejo svojim očem in izkušnjam. Te kažejo, da so Belgijci v Bruslju že manjšina, Britanci so v Londonu v manjšini že od leta 2011, v Parizu je že 20 odstotkov migrantov, marca smo v Demokraciji pisali, da je avtohtonih Slovencev v Sloveniji samo še okoli 65 odstotkov (če štejemo še drugo in tretjo generacijo priseljencev v našo državo). Poleg demografske zamenjave se dogaja tudi sprememba kulture. V Franciji muslimani molijo kar sredi ceste in tako ovirajo promet; posamezni predeli v več evropskih mest (Švedska, Belgija) so bolj podobni vojnim razmeram v Bejrutu kot evropskim mestom; v krščanski Evropi je danes že več kot 10 tisoč mošej (večina je bila zgrajena v tem tisočletju, in to z denarjem arabskih držav, ki podpirajo islamski terorizem); v zadnjih letih se je močno povečalo število Afričanov. Skratka, Evropa in z njo Slovenija se zaradi (nezakonitih) migracij zelo spreminja, zato nekateri konservativni intelektualci pravijo: “Evropa je (že) padla.”
Grozljive zgodbe iz Evrope
Zadnje dni je na spletu postal viralen posnetek varnostne kamere iz Francije, ki prikazuje tipično dogajanje v današnji Zahodni Evropi. Na posnetku vidimo 75-letno žensko in njeno vnukinjo, ki v mestu Bordeaux gledata skozi priprta vrata svojega doma na ulico. Nekaj metrov stran ju opazuje Afričan. Ko ga opazita, stopita nazaj in skušata zapreti vrata, a prepozno. Črnec je že podstavil nogo med vrata, da jih nista mogli zapreti. Starejšo žensko zgrabi za lase in jo skupaj z deklico povleče na ulico, tako da obe padeta. Natu ju oropa. Po poročanju medijev so Afričana, ki je stari znanec policije, že ujeli.
Pred dnevi so na grškem otoku Kos našli truplo pogrešane Poljakinje Anastazije Patricije Rubinske. Policija je s pomočjo varnostnih kamer ugotovila, da je nesrečnica tistega večera svoje delovno mesto v hotelu zapustila v družbi petih moških. Kasneje so na telesu enega od osumljencev (migrantu iz Bangladeša) odkrili praske in sledi pretepa, oblasti so mu vzele vzorec DNK z genitalij in nohtov, v hiši, kjer živi, pa so našli tudi svetle lase. Aretirani bangladeški migrant je imel pri sebi letalsko vozovnico za Italijo, ki je bila izdana le dan po Anastazijinem izginotju, vendar o svojem nameravanem odhodu ni obvestil nikogar, niti svojega sostanovalca.
To sta le dva primera, ki pričata o nasilnih migrantih, ki prihajajo iz tretjega sveta v Evropo. Iz številnih držav, kjer imajo v nasprotju s Slovenijo zgledno urejeno statistiko kaznivih dejanj in javnost obveščajo tudi o izvoru zločincev, poročajo, da migrantski zločini strmo naraščajo. Delež tujcev, ki so vpleteni v nasilna dejanja, rope in tatvine je na Danskem, Švedskem, v Nemčiji, Avstriji in Franciji ter tudi drugje je daleč nad deležem kaznivih dejanj, v katera so vpleteni avtohtoni prebivalci. Poznavalci pravijo, da bo še slabše, saj migrantski zločini nesorazmerno hitro naraščajo.
Jože Biščak