Profesor doktor Jože Duhovnik iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani je predstavil inovativno inženirsko rešitev za progo Koper‒Divača.
Gre za specifični kraški teren oziroma kraški rob s strmim klancem. Bistvo Duhovnikove tehniške inovacije je v tem, da se vlečni sili lokomotive, ki je omejena s trenjem med kolesi in tirom, doda sila pletene jeklene vrvi preko talne žične naprave, ki pri vožnji navzgor potiska zadnji del železniške kompozicije. Pri vožnji navzdol pa ista naprava zadržuje celotno vlakovno kompozicijo, tako da ni treba dodatno zavirati.
Princip vlečne gondole
Z drugimi besedami in za lažjo predstavo: vlaki bi se po strmem klancu vzpenjali in spuščali na podoben način kot gondola na Ljubljanski grad ali Vogel. Duhovnik poudarja, da ne gre za nič novega, le zagrabiti je treba, kar pa je v Sloveniji težko, še posebno, če je realizacija ideje povezana s tujim partnerjem.
Cenejša rešitev
Na takšen način bi po kraškem robu lahko potekal tovorni in potniški promet. Rešitev je tudi cenejša kot vse do sedaj predstavljene, saj predvideva krajši predor. Z Duhovnikovo rešitvijo bi se čas gradnje skrajšal za tri leta, skrajšal bi se čas transporta, 80 odstotkov prometa bi preselili s cest na železnico. Stroški investicije bi se znižali, frekvenca vlakov pa bi se povečala. Po takšni železnici, ki je na nekaterih odsekih popolnoma avtomatizirana, bi bila frekvenca vlaka na 15 minut.
Aleksandra Jug