Janez Janša ima več sledilcev, kot ima Delo tiskane naklade, Miro Cerar je osladen s svojimi piar sporočili, Borut Pahor osvaja Instagram. Romana Tomc je zgrožena nad sovražnim govorom, dr. Žiga Turk pa je prepričan, da kdor želi imeti politično kariero, mora biti dejaven na Facebooku. Presenetil je tudi Miro Petek, ki zatrjuje: “Blogi so brani, samo bloger mora biti dober.”
Družbena omrežja so danes eno glavnih orodij za izgradnjo prepoznavnosti, česar se nadvse zaveda tudi poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc. V ta namen je v sodelovanju z Institutom Jožeta Pučnika pripravila okroglo mizo Družbena omrežja: prednosti in tveganja, v okviru katere je potekala razprava o tem, kako družbena omrežja vplivajo na oblikovanje mnenj in miselnosti ljudi ter kakšne so prednosti in tveganja, ki jih uporaba teh omrežij prinaša. Da je okrogla miza dosegla svoj namen, pa je povabila štiri zanimive goste, seveda tudi redne uporabnike interneta in družbenih omrežij – novinarja Petra Jančiča, odgovornega urednika Mira Petka, profesorja dr. Žigo Turka in direktorja podjetja Optiweb Miho Lavtarja.
Brez pretvarjanja: naklade tiskanih časnikov padajo
Miro Petek je že takoj v začetku vrgel na mizo karte in povedal, kakšne so tiskane naklade dnevnih časnikov – navzoče je šokiral predvsem podatek, da so nekaterim naklade v zadnjih letih padle tudi za trikrat ali več, zato se opravičeno sprašujemo, kakšni so resnični prodajni podatki, če je že samo naklada toliko padla. “Trend drastičnega padanja tiska se nadaljuje tudi v Sloveniji – niso pomembne samo nove medijske platforme, ampak tudi vsebina,” je prepričan Petek. V veliki meri pa so tiskani mediji za padec krivi tudi sami, predvsem tisti, ki so usmerjeni le v eno stran – večinoma v levo in ki podajajo le eno plat informacij, s tem pa bralcev, ki jih nikakor ne gre podcenjevati, ne zadovoljijo. “Zato se vse več Slovencev obrača na družbene medijske platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter. Včasih smo rekli tem omrežjem družabna omrežja, v tujini pa je v uporabi ‘družbeni medij’, očitno pa je, da se pri nas tega izogibamo, ker je ‘medij’ bolj rezerviran za tradicionalne mainstream medije.”
“Najtežje je priti do prvih 100 sledilcev”
Spregovoril pa je tudi dr. Žiga Turk, ki je priznal, da je navdušenec nad vsem, kar je računalniškega in tehnološkega, zato tudi vse preizkusi, le pri tistem, kar mu ustreza, pa tudi ostane. “Nikoli se nisem posebej sekiral, koliko sledilcev imam,” je simpatično priznal, saj se mu zdi morda celo bolj pomembno to, koliko od teh jih je aktivnih, ki spremljajo njegove zapise, se oglašajo, komentirajo … “Obstaja nekaj trikov, kako pridobivati sledilce. Najtežje je priti do prvih sto. Da prepričaš sto soljudi, da te sledijo, pomeni, da moraš opozoriti nase, da ‘nadleguješ’ druge ljudi in upaš, da te bodo retvitali. Pomaga čreda, torej, če si goreč del neke skupnosti, potem tudi hitro najdeš podpornike oziroma sledilce,” je razkril.
So tovrstni mediji res grožnja demokraciji?
Dr. Turk pa je odgovoril tudi na vprašanje Romane Tomc, če so tovrstni mediji res grožnja demokraciji: “Problem je v tem, da v večini demokracij obstaja neko zavezništvo, koalicija, med mediji in politiko, ki drug drugemu pomagajo. V zadnjem času se to še bolj opaža kot pred 30, 40 leti, saj nastane nek monopol med prvo, drugo, tretjo in četrto vejo oblasti, ki so si med seboj kar lepo pomagali.” Dodal je, da se to lepo vidi, kako je 90 odstotkov medijev sodelovalo v kampanji Clintonove proti Trumpu. “Vendar pa je bil ta monopol razbit in je razpadla ideja, za katero smo se vsi pretvarjali, da verjamemo, torej, da je na eni strani politika, na drugi strani pa so nepristranski, neopredeljeni mediji. Verjetno je bil Trump prvi, ki mu je uspelo iti v frontalni spopad in je zmagal to bitko z mediji, s tem pa dokazal, da so mediji stranka v tem govoru.”
Mainstream mediji so sredstvo manipulacije
Peter Jančič pa je opozoril na dejstvo, da so fake novice objavljene v glavnih medijih, ne pa v družbenih. Ali se tudi pri nas pojavljajo prirejene zgodbe? “Seveda se pojavljajo. Večina tistih, ki pozorno spremljajo medije zadnjih 20 let, vedo, da je tega dosti. Tudi na internetu je velika mera dezinformacij. Mediji pa so bili sredstvo manipulacije že v zgodovini in tudi danes so,” je navzoče soočil z resnico.
@peterjancic "Mediji so bili skozi celotno zgodovino sredstvo manipulacije. Dezinformacije tudi v medijih ne le na #socialmedia #fakenews pic.twitter.com/3FoIXK7sM9
— Inštitut J. Pučnika (@IJPucnik) April 28, 2017
Prek Facebooka mu je jasno, kakšen je kandidat za razpisano delovno mesto
Spregovoril je tudi strokovnjak Miha Lavtar, ki v Facebooku vidi predvsem sredstvo za samooglaševanje oziroma marketing. “Vsa tehnologija se mi zdi dobra, če jo uporabiš za dobro. Osebno oziroma karierno jo uporabljam za ta namen, da kandidate za delovno mesto preverim po Facebooku – po tem hitro vidim, kakšen je njegov karakter, v katero smer gre, obenem pogledam skupne prijatelje, jih lahko kontaktiram in vprašam za mnenje.” Nadvse natančen je tudi pri skrbi svojega Facebook profila, saj se zaveda, da tudi prek njega daje vtis o sebi – in lahko sporoča, da je urejen in resen, lahko pa bi ljudje o njem dobili popolnoma drugačen vtis, če bi bile takšne tudi njegove objave.
Asistentke Romane Tomc prelepile kamere na računalnikih
Romana Tomc pa je izrazila skrb predvsem nad tem, kako nam lahko prek računalnikov sledijo in priznala, da so njene asistentke na svojih računalnikih prelepile kamere, saj imajo slab občutek. “Doma otrokom povem, naj pazijo, kaj objavljajo na Facebooku, saj zgodovina, četudi objavo zbrišejo, ostane in ‘gre z njimi’.” Pošalila pa se je tudi glede objave dr. Žige Turka na Twitterju:
Instagram nekaj šteka. Če se bo to ponavljalo, lahko predstavlja pomembno oviro za izvolitev Boruta Pahorja.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) April 24, 2017
Tomčeva stavi na osebno noto
Romana Tomc pa je priznala, da na Instagramu objavlja predvsem slike pokrajine, pa tudi rož, ki jo pričakajo doma. “Imam pa tudi eno politično sliko, ko sva bila na kosilu s predsednikom Tajanijem,” je še dejala. Sicer pa ima dva Facebook profila: “Enega urejam izključno sama, drugi pa je bolj službeni, saj se tam poleg mojih slik pojavljajo informacije, kaj počnem v službi, o čem glasujemo v Evropskem parlamentu … Tistega urejajo drugi.” Vendar pa je priznala, da je profil, ki ga ureja sama, mnogo bolje obiskan, zaradi česar je prišla do zaključka: “Zelo je pomembno, da imajo ljudje, ki te spremljajo, občutek, da to ti počneš. Tudi sama komu odpišem in tudi zelo malo sem jih blokirala, le kakšne ekstremne nesramneže. Komu, ki se ne strinja z mano, pa tudi odpišem. Zelo je pomembno, da si pristen, da ljudje začutijo, da si to ti.”
Družbeni mediji so lahko dober vir informacij
Jančič pa je priznal, katere novice se na njegovem spletnem portalu najbolj berejo – pričakovano predvsem afere in škandali. “V glavnem pišem o poslancih, šefih strank, dogajanju v parlamentu,” je dejal ter razkril, da ima mnogo več bralcev s Twitterja kot s Facebooka, medtem ko je Miro Petek zaznal drugačen trend. Vsekakor pa so družbeni mediji za Jančiča tudi dober vir informacij.
"V večini demokracij obstaja koalicija med mediji in politiko. Tudi tam kjer je politika zelo pluralna". @ZigaTurk #socialmedia
— Carmen Merčnik (@CarmenMercnik) April 28, 2017
Facebook za nagovarjanje volivcev
Romana Tomc je opozorila tudi na nešteto lažnih profilov, ki prek komentarjev širijo sovražni govor. “Prepričana sem, da jih (sovražnih komentarjev, op. p.) 80 odstotkov ne bi bilo, če bi se morali podpisati s pravim imenom in priimkom,” je dejala globoko zaskrbljena ter dodala, da razmišlja, da bi v povezavi s tem v Evropskem parlamentu spodbudila razpravo. “To me zelo moti. Če se lahko z nekim lažnim imenom prijaviš in zlivaš po nekom, kar ti pride na misel, predvsem pa namerno in zanalašč nekoga sprovociraš, lahko to povzroča veliko težav.” Vendar pa se z njo ni strinjal dr. Turk, predvsem je imel pomisleke, kako potem poskrbeti, da tovrstna zadeva po Evropskem parlamentu ne ostane le na papirju. “Ta ideja se mi zdi v nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami. Da imamo možnost tudi pod nekim psevdonimom nekaj povedati,” je dejal in zaključil: “Kdor si želi delati politično kariero, mora biti aktiven na Facebooku. Za nagovarjanje volivcev je absolutno Facebook.”
Televizija še vedno brez prave konkurence
Na koncu pa je Tomčeva navzočim postavila še vprašanje, kakšen bo vpliv spletnih, družbenih medijev na naslednjih volitvah. Lavtar je predvsem prepričan, da je treba izkoristiti tovrstne medije v svoj prid, dr. Turk pa je opozoril, da tudi ljudje, ki gledajo televizijo, hkrati po družbenih medijih komentirajo videno. Miro Petek je prepričan, da bo imela vodilno vlogo tudi v naprej še vedno televizija, povečala pa se bo vloga družbenih medijev na volitvah – kljub temu vodilne, odločilne vloge pri tem še ne vidi. “Odločala bodo soočanja med kandidati,” je bil jasen.
Marjanca Scheicher