[Intervju] Na področju romske problematike situacija na Dolenjskem res postaja nevzdržna

Datum:

Sobivanje z njimi je zelo težavno. Ne vem, kako bi v Ljubljani ali drugi krajih gledali, ko se zažge čebelnjak ali žito na polju. Taka dejanja so nedopustna. Ogromno je kriminala in prekrškov.”

Bojan Kekec, mag. elektrotehnike, je član Državnega sveta Republike Slovenije, ki je pomemben odločevalec pri vodenju slovenske politike. Pogovarjali smo se prejšnji teden o spremembah nekaterih zakonov, ki se nanašajo na romsko problematiko, pa tudi o Komunali Novo mesto, katere direktor je naš tokratni sogovorec.

Član Državnega sveta RS ste že več mandatov. Kako lahko opišete njegovo delovanje v tem mandatu?

Po prvem letu zdajšnjega mandata državnega sveta lahko rečem, da smo kar solidno usklajeni, posebej na področju lokalnih interesov smo pri problemih, ki zadevajo lokalno samoupravo in tudi drugo, kar enotni.

Zanimivo je, da so bili vsi veti na zakone doslej izglasovani z veliko večino, veliko je komunikacije, naslavljamo tudi pomembne probleme, ki se pojavljajo v družbi. Tudi sodelovanje z drugimi interesnimi skupinami je dobro. Aktivni smo tudi na mednarodnem področju. Ocenjujem, da je sestava zdajšnjega državnega sveta zelo v redu.

Nedavno ste sprejeli veto na tri predloge zakonov …

Z zelo veliko večino smo sprejeli veto na vse tri sprejete zakone. Prvi je bil zakon o zaščiti živali, kjer smo podprli predlog predstavnikov  skupine kmetov. Ta zakon je res absurden. Da bi nekdo po nekaj urah izobraževanja nadziral veterinarje? To je čista neumnost. Ta veto je bil gladko izglasovan. Tudi predstavniki kmetov so na svetu izrazili mnenje, da so kmetje spet postali razredni sovražniki in se glede na ravnanje vladajočih do njih počutijo zapostavljene.

Tudi drugi zakon o volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije omejuje pomemben del ljudi, ki imajo znanje in izkušnje. Če so politično aktivni, to nikakor ne more biti omejitev. Do zdaj so predstavniki, ki so zastopali kmete, delovali tudi v državnem svetu in različnih organih. Državni svet je namreč še edini državni organ, kjer lahko civilna družba, lokalna samouprava in interesne skupine izpostavijo svoja mnenja. Veliko ljudi priznava, da so razprave v državnem svetu zelo kvalitetne in da so mnenja bistveno bolj poglobljena od tistih, ki jih pripravijo v vladi.

Prepričan sem, da dobro opravljamo svojo nalogo, čeprav se še vedno pojavljajo ideje o ukinitvi državnega sveta. Menim, da bi bil to deficit slovenske parlamentarne demokracije, saj bi ostali brez kritičnih mnenj in varovalke pri sprejemanju zakonodaje.

Pomembna stvar, ki smo jo tudi že v prejšnjem mandatu sprožili, je pokrajinska zakonodaja, ki nam manjka in je zapisana tudi v Ustavi RS. To imajo praktično vse sosednje države, da se del oblasti pa tudi denarja prerazporedi na nižjo raven, kjer bi se zagotovo porabljal bolj učinkovito in transparentno.

Tretji zakon, na katerega je državni svet dal veto, pa je bil povsem absurden zakon, in sicer gre za vračilo glob za prekrške prestopnikom v času covida. Veto je bil izglasovan z visokim odstotkom glasov, saj menimo, da je v takšni situaciji treba upoštevati navodila in varovati zdravje ljudi. Tudi za prihodnje podobne situacije, do katerih lahko pride, je to zelo slab signal, če bo obveljal takšen zakon o globah in prekrških.

Vladajoča koalicija ima veliko večino, odločitve sprejemajo po hitrem postopku. Kaj menite o tem in kako to vpliva na delo državnega sveta?

Junija smo sprejeli veto na zakon o dolgotrajni oskrbi tudi z lepo večino. Ko se zdaj pri romskih zadevah obravnavajo predlogi novel zakonov, se vlada sklicuje, da ni bilo študij, široke razprave ipd. V zadevi, ki se nanaša na vse Slovence, to je pri odstotkih davčnih obremenitev, pa ni bilo nikakršnih študij, vse je šlo po hitrem postopku. Zakon prejšnje vlade, ki je bil bistveno boljši, so preklicali in sprejeli svojega, ki pomeni samo dodatne davčne obremenitve. Imajo torej dvojna merila. V zadevah, ki jih v tej vladi hitro spravijo v postopek, analize, široka javna razprava, študije niso pomembne. Pri drugih pa se sklicujejo na to.

Omenili ste romsko problematiko in predloge županov 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja s podporo več kot 32 tisoč podpisov volivcev in volivk. Spremembe štirih zakonov ste že obravnavali v državnem svetu. Kako je s tem?

Tako je. Ravno v tem tednu, v ponedeljek (pogovarjali smo se prejšnji teden, op. av.), so bili na skupni seji interesne skupine lokalnih interesov in komisije za lokalno samoupravo ti predlogi zakonov sprejeti s soglasno podporo. Pristojna komisija za socialo v državnem svetu je zasedala včeraj in presenetljivo z zelo veliko večino sprejela te zakone. Trije zakoni so bili sprejeti soglasno, zakon za urejanje trga dela pa je bil potrjen z dvema vzdržanima glasovoma. Vsi so zaznali, da se problem ne rešuje in se poglablja. Čedalje manj Romov namreč obiskuje osnovno šolo in konča višje razrede. Čedalje manj jih dela, kriminala pa je čedalje več. Na tem področju situacija res postaja nevzdržna.

Presenetljivo pa je, da sta v novomeškem občinskem svetu oba svetnika iz stranke SD spremembam nasprotovala. To vpliva tudi na državno raven. Kaj pričakujete?

Ko smo v državnem svetu obravnavali te štiri zakone, smo prejeli tudi mnenje vlade, ki je negativno. Vlada teh sprememb zakonov ne podpira. Poslanci iz JV Slovenije in Posavja zaznavajo stvari, imajo svoje mnenje in prav zanima me, kako bodo to izrazili tudi glede na strankarsko pripadnost. Imam sicer nekaj informacij, da vsi le ne bodo upoštevali strankarske discipline in bodo zakone podprli. Najbolj pomembno je, da se zakon spravi v postopek in da se na tem področju začnejo zadeve urejati.

Zasledili smo, da so bili predlogi zakonov v državni zbor poslani že prej, novembra lani, pa jih predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sploh ni poslala poslanskim skupinam, zato je sledilo zbiranje podpisov …

Tako je. Na kolegiju predsednice prvič zakon ni šel v nadaljnje postopke. Zdaj tega ne morejo narediti, ker je v ozadju preveč podpisov, postopki so stekli, državni svet je že sprejel svoje mnenje in koraka nazaj ni. Ali bodo zakoni izglasovani ali pa ne bodo. Če ne bodo, bo ogromna odgovornost na tistih, ki bodo to zavrnili.

Pomeni, da spremembe zakonov gredo v parlamentarni postopek, vprašanje pa je, kako bo z glasovanjem.

Tako je. Odbor za promet in infrastrukturo ima sejo že 5. oktobra, obravnavali bodo zakon za voznike, mislim pa, da bodo v začetku ali prvi polovici oktobra obravnavo izvedli še drugi pristojni odbori. Mnenja  odborov DZ pa so pomembna tudi za glasovanje v državnem zboru.

Kakšna pa je romska problematika konkretno na območju Dolenjske?

Gre za občine Novo mesto, Škocjan in tudi Šentjernej. To je večplastna zadeva. Stvar se vedno začne pri vzgoji in izobraževanju. Že mlajše generacije, ko pridejo v šolo, so verjetno slabše vzgojene kot tiste generacije pred 40 leti, ki se jih jaz spomnim. Takrat so prišli vsaj do 6., 7. in tudi 8. razreda osnovne šole. Bili so bolj civilizirani, prevzeli so navade in v osnovnih šolah ni bilo takšnih problemov. Sobivanje z njimi je zelo težavno. Ne vem, kako bi v Ljubljani ali drugi krajih gledali, ko se zažge čebelnjak ali žito na polju. Taka dejanja so nedopustna. Ogromno je kriminala in prekrškov. Objavljen je bil podatek, da je nekdo naredil več kot 50 prometnih prekrškov. Če bo naslednjič povozil otroka ali policista ali kogarkoli drugega, potem se naj nekdo vpraša, kje smo. Zakaj sistem v takšnih primerih že po nekaj prekrških ne učinkuje?

Kakšne so izkušnje v vašem podjetju?

Ravno včeraj sem dobil sporočilo vodje službe, kjer pobirajo smeti, da v Škocjanu odpadkov ne bodo več pobirali brez policijskega spremstva. Bilo je nekaj ugrizov psov, kamne mečejo na naše delavce. Absurd pri tem je, da nekdo, ki ima že tako vse zastonj, še otežuje zadeve pri izvajanju javne službe.

Romi našemu podjetju ta čas dolgujejo okoli 160 tisoč evrov, česar ni mogoče izterjati. No, predlagani zakoni to rešujejo.

Treba pa je poudariti, da določen odstotek Romov te storitve plačuje. Skupno je plačnikov okoli četrtina, vse drugo pa je neplačevanje, kar slabo vpliva še na tiste, ki plačujejo. Nimamo pa mehanizma, da bi to izterjali. Nimajo lastnine, še premične lastnine oz. avtomobilov nimajo napisanih na svoje ime. Idealno izkoriščajo položaj.

Enako je z otroškimi dodatki …

Tako je. Ena družina dobi 2.500 evrov, kar je znesek, ki ga marsikatera družina, kjer oba od staršev trdo delata, ne dobi. Poleg tega imajo vse stvari zastonj. Zdajšnji sistem tako povzroča, da se vse to še razširja.

Kako je pa z zaposlovanjem Romov?

Pri nas se trudimo. V letošnjem letu smo zaposlili dva Roma. Pri tem zelo pomaga Karitas. Matic Vidic, ki je bil pred tem v Slovenski vojski kurat, zdaj pa je zaposlen na novomeški škofiji in otroke v romskem vrtcu uči verouk, se zelo trudi in poskuša pomagati pri zaposlovanju. Od letos dveh zaposlenih Romov v Komunali Novo mesto se je eden obdržal, je priden in delaven, drugega pa preprosto ni bilo v službo, kar ni mogoče tolerirati. Nadaljevali bomo naprej, vesel bom vsake njihove zaposlitve. V glavnem delajo na urejanju javnih površin v mestu. Za njihovo večje angažiranje smo seveda zainteresirani.

Nekateri, tudi vidni predstavniki vlade, na družbenih omrežjih navajajo, da morajo problematiko reševati občine. Za primerjavo dajejo območja v Prekmurju ipd., da torej spremembe zakonov niso potrebne. Novomeška občina je v preteklih letih v Brezje vložila veliko sredstev, učinkov pa ni. Kaj menite o tem in kaj lahko naredi lokalna skupnost?

Občina jih lahko komunalno opremi, pomaga s svetovalnimi službami, vendar to ne rešuje problemov. V romsko naselje Brezje je novomeška občina vložila okoli 3 milijone evrov. Zdaj so stvari v razsulu. Infrastruktura se uničuje, saj nimajo odnosa do nje. Otroško igrišče, ki je bilo predvideno z igrali, uporabljajo za zbiranje smeti, te pa nato zakurijo. Na črno, tj. brez dovoljenj, se tudi priključujejo, nobenega reda ni in vse je polomljeno.

Kaj pa varnost, npr. to, kar se je zdaj zgodilo v Škocjanu, ko so napadli policista in domačine?

To je kar velik problem. Vemo, da imajo veliko orožja, da so agresivni. Sistem pa je takšen, da se večkrat tudi pravna država postavi na stran Roma, ne pa na stran tistega, ki je bil napaden. To je žalostno. Če bodo morali pri vsaki stvari izvajanja najbolj nujnih javnih služb posredovati policisti, potem se lahko vprašamo, kam smo prišli. Problem imajo tudi gasilci. Ko zakurijo, gasilci pridejo gasit, Romi pa jim mečejo kamne v gasilski avto. Zadnjič je bil primer iz novomeškega zdravstvenega doma, kar je povedal eden od občinskih svetnikov. Iz romskega naselja so poklicali, da ima nekdo srčni napad, zdravstvena ekipa se je napotila na kraj, kjer pa so trije ali štirje Romi vstali, se smejali in odšli. Postavimo se v kožo zdravnika, ki mora iti naslednjič v to naselje. Bil je lažen klic in nihče jim nič ne more, stvari izkoriščajo na pobalinski način.

Naj skleneva romsko problematiko. Koliko časa, menite, bo trajalo, da bomo vedeli, ali je zakonodaja sprejeta, kaj se bo zgodilo, če bo ostalo tako, kot je zdaj?

V enem mesecu bo vse jasno. Vladna koalicija ima veliko večino. Če bi vsaj tisti poslanci iz vladne koalicije, ki prihajajo iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ohranili pokončno držo in res podprli te zakone, ki jih je pripravilo 11 županov, potem bi bil to velik korak k urejanju zadev. V nasprotnem primeru pa se bodo težave samo še večale. Po mojem mnenju je zdaj še mogoče stvari rešiti sistemsko, potem bomo reševali konflikte. Ti konflikti pa bodo čedalje večji. Spomnimo se Ambrusa, kjer je šlo za okoli 20 Romov, tukaj pa jih je samo v novomeški občini okoli tisoč ali celo več.

Ali sploh obstajajo podatki o številu Romov po posameznih občinah?

Te podatke je težko zbrati, ker se preseljujejo, v glavnem se priseljujejo, odseljujejo pa ne. Na enem naslovu je npr. 250 do 300 prijavljenih. V takšnem primeru tudi ne veš, komu izstaviti kakšen račun. Ampak za socialo pa poskrbijo, da dodatke vsi pridobijo. Zadnja številka, ki se je spomnim, je nekaj čez tisoč Romov v naših občini.

Za pomoč so se na državni svet obrnili tudi upokojenci, združeni v iniciativi Za upokojence Slovenije oz. v Inštitutu 1. oktober. Tudi predlog njihovega zakona za izredno uskladitev pokojnin predsednica državnega zbora ignorira. Kako ocenjujete to?

Če začneva z demografijo, je ta velik problem celotne zahodne družbe, kjer pa Slovenija celo prednjači po starostni strukturi prebivalstva in nizki rodnosti. Bil je tudi posvet, vloženi so bili predlogi zakonov, ki govorijo, da je treba z ustrezno družinsko politiko dolgoročno reševati tudi demografijo. Glede pokojnin pa, če primerjamo že socialne transferje in pokojnine, je to zelo nepravično. Pokojninska blagajna ni očiščena vseh tistih zadev, ki ne spadajo vanjo, po drugi strani pa, če primerjamo npr. znesek kmečke pokojnine ali pa znesek, ko nekdo trdo dela 40 let, s tistim, ki ne dela nič, to ni vzdržno. Takšnih primerov je veliko, vidimo, kakšno je razmerje. Tisti, ki nič ne dela, dobi npr. več, kot je kmečka pokojnina. Problemi urejanja pokojninskih zadev so bili predstavljeni, samo nihče jih ni imel volje reševati naprej.

Kako pa ocenjujete delovanje zdajšnje vlade?

Bilo je ogromno obljub in zelo malo narejenega. Zadeva, ki je to vlado postavila mogoče bolj pred dejstvo, so bile naravne nesreče, ki so se zgodile. Informacije, da ljudje niso dobili še nobenega denarja, so skrb zbujajoče. Pred vrati je zima, treba bo urediti bivanje. Recimo, da je bil prvi odziv vlade soliden, glavni pa je zdaj, ko bo treba resnično reševati zadeve, zapirati tudi finance. Menim, da bo ta vlada imela ogromno težavo z zapiranjem proračuna v prihodnjem letu, 500 milijonov evrov bo manjkalo samo v zdravstveni blagajni zaradi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Na mizi je več kot milijarda evrov težak predlog plač zaposlenih v javnem sektorju. Če pogledamo številke na makroekonomskem področju, je napoved v prihodnjem letu skoraj gotovo recesija. Nemčija se ohlaja, napovedan je dvig obrestnih mer za prihodnje leto. Denar bo še dražji, prav tako bo dražje zadolževanje. Mislim, da nas ne čaka nič dobrega, vlada se pa ukvarja z absurdnimi zadevami in posvaja predloge zakonov nevladnih organizacij, dobesedno ulice. Sistemsko ne rešuje nobene stvari, stalno se določajo novi roki. Doslej ne vidim nobenega rezultata, ki bi se pokazal kot zelo pozitiven. Tudi reševanja energetske draginje se je vlada lotila pozno, postavili pa so tudi cene, ki naše gospodarstvo postavljajo v neenakopraven položaj z drugimi državami.

Podražitve nedvomno občutite tudi v Komunali, ki jo vodite. Kako vse to vpliva na poslovanje družbe in kako rešujete težave?

V lanskem letu smo imeli nekaj manj kot 18 milijonov evrov prihodkov. Vhodni stroški energentov pa so se nam samo v letu 2022 povečali za 1,5 milijona evrov. Tega denarja podjetje nima kje dobiti. Mi smo obvezna gospodarska javna družba, dejavnost moramo izvajati. Drugače je v neki gospodarski družbi, ki ima proizvodnjo in jo v primeru izgube lahko tudi zapre ter ohrani samo tisti njen del, ki je še donosen. Lani tudi nismo podražili komunalnih storitev. Postrgali smo res vse rezerve, leto pa smo končali z izgubo, a smo jo pokrili delno iz rezerv preteklih let, delno pa so občine po sklenjenem dogovoru na svetu županov izgube pokrile tudi iz občinskih proračunov. Letos smo cene dvignili v povprečju med 10 in 12 odstotki, čeprav smo imeli teh stroškov bistveno več. Drugo polovico leta že poslujemo brez izgube. Povečali smo še tržne dejavnosti, na gradbeništvu, tako da tudi s tem delom pokrivamo vrzel, ki je nastala zaradi višjih stroškov, na katere nismo imeli vpliva.

Podjetje smo stabilizirali in ga peljemo v mirnejše vode.

Kako je pa z investicijami, imate kakšne odprte projekte?

Investicije so vezane na občine, to je na občinske proračune. Po moji oceni je zelo veliko treba narediti na kanalizaciji v mestu, ki je dotrajana. Problem so mešani sistemi meteorne in fekalne kanalizacije, ki so poddimenzionirani. Ob večjih nalivih tega obstoječi sistem ne požira in začne prelivati, čeprav imamo najbolj sodobno čistilno napravo. Nadalje moramo še več narediti na odpadkih, odstotek ločenih frakcij je še prenizek. Projektira se drugi zbirni reciklažni center v delu pri Adrii. Poleg tega razmišljamo o sončnih elektrarnah. Doregistrirali smo podjetje, da se lahko ukvarjamo tudi s tem. V prihodnjem letu predvidevamo, da bi nekaj svojih objektov opremili s sončnimi celicami in tudi na tak način zmanjšali energetsko odvisnost.

Biografija

Bojan Kekec je inženir elektrotehnike in politik, leta 1965 rojen v Novem mestu. Od leta 2007 je član Državnega sveta RS. Od leta 2021 znova vodi javno podjetje Komunala Novo mesto. Podjetje je vodil tudi v obdobju od leta 2007 do 2011. Želja po novih znanjih ga je nato vodila do vpisa na magistrski študij energetike. Leta 2012 ga je končal z odliko. Po končanem direktorskem mandatu na Komunali Novo mesto se je zaposlil na Slovenskih železnicah. Do vnovičnega imenovanja za direktorja Komunale Novo mesto pa je opravljal funkcijo podžupana Mestne občine Novo mesto.

Vida Kocjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...